Wikiknjige

Kratka proza

Kratka proza po avtorjih

uredi

A

uredi

B

uredi

C

uredi

Č

uredi

D

uredi

E

uredi

F

uredi

G

uredi

K

uredi

L

uredi

M

uredi

P

uredi

R

uredi

S

uredi

Š

uredi

T

uredi

V

uredi

Ž

uredi

Zbirke kronološko

uredi

1965

uredi

1966

uredi

2000

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Komentar

uredi

Leta 2000 je izšlo 28 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za odrasle. Večina knjig (16) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v enem naslovu in treh podnaslovih, sledi oznaka novela, ki se pojavi v treh podnaslovih, v dveh podnaslovih je oznaka kratka proza, po enkrat pa se v podnaslovu pojavijo oznake noveleta, pripoved, črtica, omnibus in lepljenka. Vinko Möderndorfer je svoji zbirki dodelil dva podnaslova in uporabi kar tri vrstne oznake.

Prevladovali so moški avtorji (16), ki jih je bilo enkrat več kot avtoric (8). Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, Ivan Sivec je izdal dve, Edo Rodošek pa štiri. Največ avtorjev prihaja z območja Štajerske, sledi Dolenjska, za njo Prekmurje, nato Gorenjska ter na koncu osrednja Slovenija in Koroška. Jakob Renko je Tržačan, Janko Messner je živel na avstrijskem Koroškem, Marjan Terpin pa prihaja iz Furlanije - Julijske krajine v Italiji. Dva avtorja sta se rodila v tujini, in sicer v Srbiji (Edo Rodošek) in Nemčiji (Peter Petrovič), in se kasneje preselila v Slovenijo.

Največ knjig je bilo izdanih v Ljubljani (9) pri založbah Karantanija (3), Forum (1), Kmečki glas (1), Prešernova družba (1), Študentska založba (1), Viharnik (1) in Vodnikova založba (1). V Mariboru sta izšli 2 knjigi, in sicer pri založbi Drumac (1) in Slomškovi založbi (1). Prav tako sta 2 knjigi izšli v Novem mestu pri Tiskarni Novo mesto, Dolenjska založba. Po ena knjiga je izšla v Celovcu pri založbi Norea, v Domžalah pri založbi CLIP, v Grosupljem pri Mondeni, v Kopru pri založbi Ognjišče, v Logatcu pri Vojnem muzeju, v Murski Soboti pri Pomurski založbi, v Ravnah na Koroškem pri založbi Voranc, v Števerjanu pri Družbi "Prijatelji pod lipo" in v Velenju pri Studiu Rebernik. Med avtorji je bilo tudi 6 samozaložnikov iz naslednjih krajev: Gorica (Jakob Renko), Kokrica (Zlata Volarič), Novo mesto (Tita Kovač - Artemis), Škofja Loka (Nina Krajnik), Trebnje (Barica Smole) in Zbelovo (Emiljana Štefanič).

Delo Upanje Janeza Švajncerja, ki je izšlo leta 2000 in je v Cobissu uvrščeno pod kratko prozo, je bilo na podlagi pregleda knjige in preučitve spremne besede izločeno. V spremni besedi, ki se nahaja na notranji strani platnice knjige iz leta 2000, je dvakrat eksplicitno zapisano, da je to delo roman.

Knjiga Med legendo in resnico: Srnjak ‒ korenine iz Zgornje Savinjske doline, ki jo je napisal Edi Mavrič - Savinjčan, je bila izločena, ker spada pod slovensko etnologijo. Prav tako se na seznam ni uvrstila knjiga Divji lovci ‒ (raubšici) in Borôvška vas Vida Černeta, saj je na koncu knjige navedena bibliografija, iz katere je avtor črpal podatke.

V delu Triptih, ki je izšlo pod psevdonimom Terrah, sta navedeni dve različni letnici, in sicer 1999 in 2000. Letnica 1999 je navedena dvakrat, in sicer na koncu zadnjega poglavja poleg podpisa in na zadnji strani knjige. Letnica 2000 je zapisana na prvi strani knjige, najdemo pa jo tudi v Cobissu. Kataložnega zapisa o publikaciji v knjigi ni. Pod psevdonimom Terrah ustvarja svobodni umetnik Ilija Terrah, kot je navedeno v intervjuju, ki ga je z njim in Božem Rakočevićem za „Dnevnikov objektiv“ (tj. za sobotno prilogo časnika Dnevnik) naredil Borut Mehle 17. septembra 2005 in je objavljen na spletni strani spletni strani Dnevnika.


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

Podatki za kategorijo kratke proze za mladino in otroke so bili pridobljeni v Cobissu z razširjenim UDK-jem za slovensko književnost (uc=821.163.6*), ki ga na Wikiverzi v napotkih za iskanje leposlovja po Cobissu navaja Miran Hladnik.

Leta 2000 je izšlo 45 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za otroke in mladino. Večina knjig (40) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba oz. zgodbica, ki se pojavi v treh podnaslovih, v dveh podnaslovih je oznaka pravljica, enkrat pa se v podnaslovu pojavi oznaka povest. Zlata Volarič je v podnaslovu svoje zbirke uporabila dve vrstni oznaki.

Prevladovale so avtorice, saj jih je bilo 19, avtorjev pa 14. Večina avtorjev (25) je izdala po eno knjigo. Dva avtorja (Uroš Ahčan in Berta Golob) sta izdala vsak po dve knjigi, Jelka Kadunc pa dvanajst. Največ avtorjev prihaja z območja Štajerske in osrednje Slovenije, sledi Primorska, za njo Gorenjska, nato Koroška in Dolenjska ter nazadnje Prekmurje. Goran Gluvić se je rodili v tujini, in sicer v Bosni in Hercegovini, in se kasneje preselil v Slovenijo.

Največ knjig je bilo izdanih v Ljubljani (18) pri založbah Mladinska knjiga (5), Karantanija (3), Prešernova družba (2), Rdeči križ Slovenije (2), Družina (1), Kmečki glas (1), Koskos (1), Math (1), Salve (1) in Viharnik (1). V Motniku je pri Društvu Mak izšlo 12 knjig. V Velenju sta izšli 2 knjigi pri založbi Pozoj. Po ena knjiga je izšla v Celju pri Grafičnem studiu ARA za Pokrajinski muzej, v Gorici pri založbi Zadruga Goriška Mohorjeva, v Kopru pri založbi Libris, v Mariboru pri Mariborski literarni družbi, v Novem mestu pri Tiskarni Novo mesto, Dolenjska založba, v Postojni pri založbi Lotos, v Radovljici pri založbi Didakta, v Šmarjeških Toplicah pri založbi Stella in v Tržiču pri založbi Učila. Med avtorji so bili tudi štirje samozaložniki iz naslednjih krajev: Brežice (Ivan Kapušin), Kamnik (Daniel Artiček), Kokrica (Zlata Volarič) in Ravne na Koroškem (Tatjana Strmčnik).

Delo Aleša Tacerja Dogodivščine male ideje s podnaslovom Zbirka pravljic v nadaljevanjih je bilo po pregledu knjige in po preučitvi spremne besede uvrščeno na seznam kratke proze za otroke in mladino. V spremni besedi (82: 2000) Marjan Pungartnik zapiše, da se pravljična vsebina obrača k otroku, starejšemu pa govori z nekaj hudomušnosti o njegovem lastnem iskanju in da bodo po knjigi najbrž segli oboji. Odločitvi za uvrstitev na ta seznam so botrovali podnaslov knjige, njena pravljična vsebina in ilustracije, ki jih najdemo v njej.


Viri

uredi
  • Vid ČERNE: Divji lovci - (raubšici) in Borôvška vas. Kranjska Gora : [samozal.] V. Černe, 2000.
  • Edi MAVRIČ – Savinjčan: Med legendo in resnico: Srnjak ‒ korenine iz Zgornje Savinjske doline. Gornji Grad: Turistično društvo, 2000.
  • Janez ŠVAJNCER: Upanje. Ljubljana: Kmečki glas, 2000.
  • Aleš TACER: Dogodivščine male ideje Dogodivščine male ideje: zbirka pravljic v nadaljevanjih. Maribor: Mariborska literarna družba, 2000.
  • TERRAH: Triptih. Ljubljana: Forum, 2000.
  • Wikipedija (6. 11. 2013)
  • Wikiverza (17. 11. 2013)


Zunanje povezave

uredi

2001

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

Komentar

uredi

V letu 2001 je izšlo 49 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 45 knjig za odrasle in 4 knjige, ki so namenjene otrokom in mladini. Kar 39 knjig je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, pa prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 3 naslovih in 2 podnaslovih, sledi ji oznaka povest, ki se pojavi v 3 podnaslovih, oznaka novela se pojavi v 2 podnaslovih, najmanjkrat pa je uporabljena oznaka elegija, ki se pojavi v 1 podnaslovu. V tem letu so v izdajanju knjig prevladovali moški, saj je knjige izdalo 33 avtorjev in le 13 avtoric. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, trije so izdali po 2 knjigi (Edo Rodošek (Ljubljana), Ivan Sivec (Mengeš), Zlata Volarič (Kranj)), več pa nihče. Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2001, prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske, nekoliko manj z območja Primorske, najmanj pa z območja Gorenjske, Notranjske, Koroške in Prekmurja. Založb, ki so knjige izdale, je veliko in le redke se ponovijo. V letu 2001 je bilo največ knjig (11) izdanih pri založbah v Ljubljani (Družina, Kmečki glas, Mladinska knjiga, Pisanica, Lanaka, Karantanija, Magnolija, Pegaz International, Pavliha, Keter – Center Boga, Gimnazija Ljubljana Šiška), 7 pri založbah v Mariboru (Unigrafika, Drumac, Grafiti Studio, Slomškova založba), 3 pri založbah v Kopru (Fontana, Ognjišče), 2 pri založbi v Ilirski Bistrici (Borovci), samo po ena knjiga pa je bila izdana v naslednjih krajih: Gorica (Goriška Mohorjeva družba), Trst (Mladika), Ajdovščina (Aristos), Novo mesto (Dolenjska založba), Grosuplje (Mondena), Krašnja (KUD Fran Masel), Murska Sobota (Franc – Franc), Mežica (Društvo upokojencev), Mozirje (Zavod za kulturo). V naslednjih krajih pa so izdajali samozaložniki, ki jih je skupno 12: Horjul (Primož Bizjan, Alojz Kavčič), Ljubljana (Lojze Nadrah, Samo Ogris), Turnišče (Angelca Gorjan), Rogaška Slatina (Franc -Branko Janžek), Ptuj (Antonija Kranjc), Ravne na Koroškem (Mihael Lotrič), Škrjančevo (Jože Urbanija), Kokrica (Zlata Volarič).

Viri

uredi

2002

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Komentar

uredi

V letu 2002 je izšlo 45 knjig, ki jih uvrščamo med kratko prozo, vse pa so pisane za odrasle. Moških avtorjev je bilo 23, ženskih avtoric 18, tri knjige pa so bile izdane brez navedbe avtorja. Večina oseb je izdalo po eno knjigo, štirje so izdali vsak po dve, le en avtor pa je izdal kar tri knjige. Avtorji, ki so v letu 2002 izdali več kot eno delo, prihajajo iz Štajerske, Primorske in Gorenjske. Pojavljajo se tudi knjige, ki so dela več avtorjev. Sem sodita dve knjigi, ena je delo štirih in ena je delo dveh avtorjev. Podnaslovljenih je 20 knjig. Med deli, ki imajo avtorske vrstne oznake v naslovih in podnaslovih, prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v 3 naslovih in 3 podnaslovih, oznako proza zasledimo v 4 podnaslovih, povest in pripoved se pojavita pojavita vsaka v dveh podnaslovih, knjiga, novela in trilogija se pojavijo vsaka v enem podnaslovu, oznaki pripovedka in elegija pa zasledimo po vsako v enem naslovu. Leta 2002 je bilo največ del izdanih v Ljubljani, tam jih je namreč izšlo 15 (Mladinska knjiga, Vodnikova založba, Salve, Študentska založba, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Družina, Literarno-umetniško društvo Literatura, Pogovorno motivacijsko informativno združenje človeška toplina, Slovenska matica, Tangram, Skupina neformalnih občanov, Keter - Center Boga), 4 dela so izšla v Mariboru (Litera, Unigrafika), 3 v Kopru (Zavod za favnistiko, Libris, Ognjišče), dve v Murski Soboti (Franc - Franc, Zveza kulturnih društev), dve na Jesenicah (Žetev), po eno delo pa je izšlo v krajih Grosuplje (Mondena), Gorica (Transmedia), Celovec (Drava), Ljutomer (Zavod za kulturo in izobraževanje), Vrbje pri Žalcu, Celje (Mohorjeva družba) in Novo mesto (Goga). Samozaložnikov je 11, izdajali pa so v naslednjih krajih: Jesenice (Valentin Cundrič), Koper (Aldo Černigoj), Ormož (Pavla Erhartič), Rogaška Slatina (Cilka Lipnik), Ljubljana (Samo Ogris, Natalija Šetinc, Franc Šetinc), Žalec (Karl Petrič), Piran (Sadhvi Savitri Puri), Depala vas (Breda Smolnikar) in Kokrica (Zlata Volarič).

Viri

uredi

2003

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

V letu 2003 je izšlo 58 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 57 knjig za odrasle in ena knjiga za otroke oziroma mladino. Knjige so večinoma brez avtorskih (vrstnih) oznak v naslovih ali podnaslovih, in sicer je takih 37. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 7 naslovih in 4 podnaslovih, sledi ji oznaka povest, ki se pojavi v po enem naslovu in podnaslovu, v naslovih se po enkrat pojavljajo še oznake poema, groteske in pesmi. V podnaslovu se pojavljajo tudi oznake kronika, črtica, evangelij in pripoved, vse po enkrat. V letu 2003 je bilo med 57 avtorji kratkoproznih zbirk za odrasle 19 žensk in 36 moških. Avtorji so v tem letu najpogosteje izdali po eno knjigo, Samo Ogris in Zlata Volarič pa sta izdala dve knjigi. Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2003, prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske, sledijo Gorenjska, Dolenjska, Prekmurje in Koroška, najmanj pa jih prihaja z območja Primorske. V letu 2003 so v Sloveniji izdajali tudi avtorji iz Trsta in Monoštra. Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2003 so zelo raznolike. Največ knjig (18) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: Študentska založba (4), Mladinska knjiga (2), KUD France Prešeren (1), Škuc (1), Družba Piano (1), Center za slovensko književnost (1), Tuma (1), Društvo Apokalipsa (1), Kmečki glas (1), Pisanica (1), Družina (1), Cankarjeva založba (1), Karantanija (1) in Birografika Bori (1). Ostale knjige so bile izdane v Novem mestu pri založbah Goga (3) in Dolenjski založbi (1), v Mariboru pri založbah Litera (2), Locutio (1) in Unigrafika (1), v Celju pri Mohorjevi družbi (1), pri založbi DZU Filter (1), Kulturno-umetniškem društvu Štempihar (1) in Grafiki Gracer (1), v Kopru pri Primorskih novicah (1), Ognjišču (1), v Velenju pri založbi Pozoj (1) in Velenika (1), v Grosuplju pri založbi Mondena (1), v Gorici pri Goriški Mohorjevi družbi (1), v Izoli pri založbi Meander (1), v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis (1), na Jesenicah pri založbi Žetev (1), v Murski Soboti pri založbi Franc-Franc (1), v Novi Gorici pri založbi Grafika Soča (1), v Monoštru pri Zvezi Slovencev na Madžarskem (1) in v Trstu pri založbi Mladika (1). Zbirka kratke proze za otroke je izšla pri založbi Mondena v Grosuplju. 14 knjig je izšlo v samozaložbi, in sicer v naslednjih krajih: Ljubljana (3), Kokrica (2), Ilirska Bistrica (1), Dobrna (1), Jesenice (1), Rogaška Slatina (1), Kočevje (1), Litija (1), Koper (1), Ravne na Koroškem (1) in Stari trg (1).

Viri

uredi


2004

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

Komentar

uredi

V letu 2004 je izšlo 57 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 55 knjig za odrasle in 2 za otroke oziroma mladino. V izdajanju knjig so prevladovali moški, saj je avtorjev 32, avtoric pa 21. Največ avtorjev prihaja z območja osrednje Slovenije in Štajerske. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, 2 knjigi so izdali le Matej Krajnc, Samo Ogris, Marija Sreš in Iztok Vrhovec. Pojavi pa se tudi delo dveh avtorjev.

Knjige so večinoma brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Takih je namreč 39. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 3 naslovih in 5 podnaslovih. Sledita ji oznaki povest (v 1 naslovu in 1 podnaslovu) in novela (v 2 podnaslovih). V naslovih se pojavljajo vsaka po enkrat še oznake pesem, legenda, pripovedka, v podnaslovih pa oznake esej, pripoved in pravljica.

Leta 2004 je bilo izdanih največ knjig v Ljubljani (18) pri založbah: Cankarjeva založba (2), V. B. Z. (2), Mladinska knjiga (2), Net Global (2), Društvo 2000 (1), B & A (1), Literarno-umetniško društvo Literatura (1), Tehniška založba Slovenije (1), Gyrus (1), Alpha center: Grafična agencija Potens (1), Škuc (1), Salve (1), Založba (1) in Genija (1). V Celju je bilo izdanih 8 knjig pri založbah KUD Štempihar (3), Mohorjeva družba (2), Grafika Gracer (1)in Grafoma (1), v Mariboru pa 4 knjige pri založbi Litera (4). Po eno delo je bilo izdano v Grosupljah (Mondena), Novem mestu (Goga), Velikih Laščah (Parnas, zavod za kulturo in turizem), Medvodah (Zgodovinsko društvo), Kopru (Lipa), Slovenj Gradcu (Cerdonis), Murski Soboti (Franc-Franc), Kranju (Gorenjski glas), Škofji Loki (Elion), Izoli (Kerubin) Šmarjeških Toplicah (Stella) in v Špetru (Planinska družina Benečije) ter Celovcu (Drava).

V samozaložbi je izšlo 14 knjig, in sicer v naslednjih krajih: Ljubljana (4), Horjul (1), Drenovec (1), Jesenice (1), Rogaška Slatina (1), Dobrna (1), Depala vas (1), Zgornje Gorje (1), Kranj (1), Kokrica (1) in Spodnji Zalog pri Cerkljah (1).

Viri

uredi


2005

uredi

Leta 2005 je izšlo 87 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze, od tega 71 knjig za odrasle in 16 knjig, ki so namenjene mladini in otrokom.


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

Komentar je napisan samo na podlagi kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle.

Kar 48 knjig, ki so izšle leta 2005, je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba oz. zgodbica, ki se pojavi v 6 naslovih in 2 podnaslovih, sledi oznaka basen, ki se pojavi v 5 podnaslovih, oznaka pripoved je v 3 podnaslovih, oznaka kratka proza pa v 2 podnaslovih. V naslovih se po enkrat pojavljajo še oznake novela, parabola, menipeja, štorija, v podnaslovih pa oznake roman, črtica, potopis in haibun.

Moških avtorjev je 33, ženskih avtoric 23, pet knjig pa je bilo izdanih brez navedbe avtorja. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, sicer pa po številu izdanih knjig prednjači Jože Volarič (6), sledi mu Milan Kleč (3), nato pa Mladen Jernejec (2), Viktor Rožanc (2) in Ivan Sivec (2). Ena knjiga je delo treh avtorjev (Marica Albreht, Dušan Logar, Mojca Kržišnik-Logar). Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje osrednja Slovenija, sledi Štajerska, za njo pa Gorenjska, Dolenjska, Notranjska in Primorska pred Prekmurjem in Koroško. Avtorji štirih knjig prihajajo iz Trsta.

Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2005, so številne. Največ knjig (23) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: ŠKUC (3), Mladinska knjiga (2), Private Press (2), Arthouse (2), po eno knjigo so izdale: Cankarjeva založba, Prešernova družba, Študentska založba, Založba /*cf., Tuma, KUD France Prešeren, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Trubar, Literarno-umetniško društvo Literatura, Karantanija, Nova revija, Lovska zveza Slovenije, Društvo 2000 in Littera picta. Ostale knjige pa so bile izdane v Mariboru pri Unigrafiki (2), pri Študentski založbi Litera (2), pri Slomškovi založbi (1) in pri Mariborski literarni družbi (1), v Grosupljem pri založbi Grafis Trade (3) in pri založbi Mondena, Izziv (1), v Kopru pri Društvu prijateljev zmernega napredka (1) in Ognjišču (1), v Gorici pri Goriški Mohorjevi družbi (1) in Transmedii (1), v Trstu pri založbi ZTT = EST (1) in pri Mladiki (1), v Novem mestu pri založbi Goga (1), v Logatcu pri založbi AD Pirum (1), v Ilirski Bistrici pri Zvezi kulturnih društev (1), v Krškem pri založbi Neviodunum (1), v Škofji Loki pri založbi Elion (1), v Sežani pri založbi V. Tavčar (1), v Metliki pri Občini (1), v Kamniku pri založbi ICO (1), v Šmarjeških Toplicah pri založbi Stella (1), v Rušah pri Liri, društvu za razvoj Ruš (1), na Golniku pri Turistiki (1), v Cirkovcah pri Tiskarni Ekart Design (1) in celo v Buenos Airesu pri Zvezi slovenskih mater in žena - odsek Pristava (1).

Samozaložnikov je 13, skupno so izdali 19 knjig, in sicer v naslednjih krajih: Kokrica (Jože Volarič in Zlata Volarič), Ljubljana (Marica Albreht z zakoncema Logar, Vladimir Auer, Ana Mrak, Samo Ogris in Janez Vidmajer), Dobrna (Viktor Rožanc), Maribor (Marijana Ovčariček), Ilirska Bistrica (Matilda Škrlj), Kranj (Doris Tudor), Stari trg (Aleksandra Turšič) in Videm-Dobrepolje (Sandi Zalar).

Samozaložnik Samo Ogris je leta 2005 izdal delo z naslovom Švejk v norišnici; to isto zgodbo pa je objavil tudi v knjigi, ki poleg omenjene vsebuje še 3 zgodbe, nastale v letu 2004 in 2005, in sicer: Dobri pacient Švejk ali Švejk gre do konca (Ljubljana, jesen in zima 2004), Švejk na travmi (Ljubljana, 2005) in Dobri berač Švejk (Ljubljana, 2005).

V letu 2005 je en avtor svoje delo izdal pod psevdonimom, in sicer je to Boris Pintar, ki je delo Družinske parabole izdal pod psevdonimom Gojmir Polajnar.


Viri

uredi


2006

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

Komentar je napisan na podlagi kratkoprozne produkcije za odrasle.

V letu 2006 je izšlo 71 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze. Kar 41 knjig je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovih ali podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo vrstne oznake, pa prevladuje oznaka zgodba, ki se pojavi v 2 naslovih in 11 podnaslovih, sledi ji oznaka črtica, ki se pojavi v 3 podnaslovih, oznaka pripoved se pojavi 2 podnaslovih, po dvakrat se v podnaslovih pojavijo tudi oznake povest, novela, pripovedka in basen, po enkrat pa se v podnaslovih pojavita oznaki bajka in romanca.

V tem letu so v izdajanju knjig prevladovali moški, saj je knjige izdalo 42 avtorjev in 19 avtoric. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, Franjo Frančič 7, Ivan Malavašič 2, dva avtorja pa sta izdala 2 knjigi (Milan Petek Levkov, Vinko Šmajs). Največ avtorjev, ki so izdali knjige v letu 2006, prihaja z območja Štajerske in osrednje Slovenije, sledijo Prekmurje, Koroška, Gorenjska in Dolenjska, nekoliko manj avtorjev prihaja z območja Primorske, najmanj pa iz Notranjske in Goriške. V tem letu sta knjigo izdala tudi dva avtorja iz Trsta.

Založbe, pri katerih so izhajale zbirke kratke proze v letu 2006 so zelo raznolike. Največ knjig (26) je bilo izdanih v Ljubljani pri založbah: Ved (3), Forma 7 (3), Mladinska knjiga (3), Cankarjeva založba (2), Private Press (2), Literarno umetniško društvo Literatura (2), Družina (2), Karantanija (2), po 1 knjigo pa so izdale: Koščak, Škuc, Založba*cf, Schwarz, Kreslin, Littera Picta in Center za slovensko književnost. Ostale knjige pa so bile izdane v Celju pri Društvu Mohorjeva družba (9) in Grafiki Gracer (1), v Kopru pri Društvu prijateljev zmernega napredka (5), v Mariboru pri Založbi Littera (1) in Mariborski literarni družbi (2), v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis (3), v Trstu pri založbi Mladika (3), v Murski Soboti pri ZKD (1) in založbi Franc-Franc (1), v Sežani pri združenju književnikov Primorske (1) in pri založbi Žbrinca (1), v Novi Gorici pri založbi Ma-no (1), v Šentilju pri založbi Nibl (1), v Kostelu pri Turistično-športnem društvu (1) in Novem mestu pri založbi Goga (1).

V naslednjih krajih pa so izdajali samozaložniki, ki jih je skupno 13: Ljubljana (Janez Černač, Irma Jančar in Samo Ogris), Jesenice (Valentin Cundrič), Koper (Aldo Černigoj), Novo mesto (Judita Kulovec), Maribor (Irena Oman Purič), Slovenj Gradec (Ivan Rus), Depala vas (Breda Smolnikar), Velenje (Vinko Šmajs), Merezige (Nelda Štok Vojska), Tržič (Robert Vidic) in Kokrica (Jože Volarič).


Viri

uredi

2007

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne produkcije za odrasle leta 2007


Komenar

uredi

V letu 2007 je izšlo 51 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze za odrasle. Knjige so večinoma brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu (takšnih del je 29). Med avtorskimi vrstniki oznakami prevladuje oznaka zgodba (16). V naslovih se pojavijo še naslednje vrstne oznake: kratka zgodba (2), satire in humoreske (1), povest (1), novele in kratke zgodbe (1) in legenda (1). V izdajanju knjig prevladujejo moški avtorji, ki jih je 35, ženskih avtoric pa je 14. Pri dveh izdajah se pojavi več avtorjev. Večina avtorjev je izdala po eno knjigo, po dve knjigi sta izdala dva avtorja: Sonja Koranter (Zgodba majhnega mesta, Zdravilo ljubezni) in Milan Petek Levokov (Paprike! Paprike! Satire in humoreske, Zgodba o Kurentu). Leta 2007 je bilo največ knjig izdanih v Ljubljani (22) pri založbah: Cankarjeva založba (3), založba Karantanija (2), Študentska založba (3), založba Schwarz (2), Ved (2), pri ostalih založbah pa po ena knjiga: KUD France Prešeren, Atelje, galerija, knjigarna Julia Doria, Otroci, Sanje, Nova revija, Modrijan, Založba 2000, Littera picta, Amalietti & Amalietti in Kmečki glas. V Mariboru je izšlo 5 del, in sicer dve deli pri Slomškovi založbi in po eno delo pri Unigrafici Maribor, Mariborski literarni družbi in Mariborski študentski založbi Litera. V Celju je izšlo eno delo pri Celjski Mohorjevi družbi , dve deli pa sta izšli pri Grafiki Gracer. V Novem mestu sta prav tako izšli dve deli (obe pri založbi Goga), enako v Kopru (eno delo pri Zavodu za favnistiko in drugo pri Caprisu), Slovenj Gradcu (obe deli pri založbi Cerdonis) in Brežicah (obe deli pri založbi Utrip). Po eno delo je izšlo v Novi Gorici (Educa), v Gorici (Goriška Mohorjeva družba), Velenju (Knjižnica Velenje) in v Rogatcu (Oznanjenje). V samozaložbi je izšlo 10 del: po eno delo v Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Gornjem Gradu, Spodnjih Škofijah in Kopru. V Ljubljani in Kranju pa sta izšli po dve deli. Eno delo je izšlo pod psevdonimom (pravo ime Brede Smolnikar je Breda Marija Zorec). Prevladovali so avtorji iz osrednje Slovenske regije, sledili so jim štajerski, nato gorenjski in primorski avtorji. Manj je bilo avtorjev iz dolenjske regije, ki jim sledijo koroški avtorji. Najmanj je bilo avtorjev iz tržaškega in prekmurskega območja.

Viri

uredi

2008

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

Komentar

uredi

Leta 2008 je bilo v celoti napisanih 97 del (v knjigah je bilo več krajših zgodb, oblikovano kot zbirke), od tega 6 za otroke in mladino, torej 91 za odrasle. Med avtorji so prevladovali pisatelji moškega spola, bilo jih je 49, ženskih pisateljic je bilo 31. Skupno število avtorjev je bilo 80. Avtorji po večini prihajajo iz območja osrednje Slovenije (Ljubljana in okolica), sledi Štajerska in Prekmurje, nato se Primorska in ostale slovenske pokrajine. V glavnini so avtorji izdajali po eno knjigo, so pa tudi nekateri, ki so izdali po več del. To so Volarič Jože (13), Volarič Zlata (20), Frančič Franjo (3), Möderndorfer Vinko (2). Natanko 83 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba (6), kratka zgodba, pripoved in štorja, ki jih najdemo v naslovih. V podnaslovih prevladujejo oznake zgodbe (8), erotične zgodbe, črtice, kratke zgodbe, zbirke novel, zamejske novele, pravljice, kratke in dramske humoreske in roman. Leta 2008 je v Ljubljani izdalo svoja dela kar triintrideset avtorjev pri založbah Nova revija, KATR, Sekcija za splošne knjižnice v zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Škuc, Zavod za kulturno in publicistično dejavnost Vladimira Rejc, Tuma, Korotan, Mladinska knjiga, Genija, Društvo za samopomoč in pomoč brezdomcem, Cankarjeva založba, Forum, Študentska založba, Slomškova založba. V Mariboru je izado svoja dela sedem avtorjev pri založbah Ostroga, Mariborska literarna združba, Slomškova založba, Literra. V Celju so idali svoja dela štirje avtorji pri založbi Mohorjeva družba. Prav tako so pisatelji izdajali v Novem mestu (Goga), Žirih (Pegas international), Sežani (KTD-Vrabec, Združenje književnikv Primorske), Izoli (Padma), Slovenj Gradec (Cerdonis), Kopru (Fontana), Šmarješke Toplice (Stella), Gorenja vas (KUD Trata), Račah (Grafis), Murski Soboti (Franc-Franc, Društvo za izobraževanje za tretje življensko obdobje), Žovče (Zasebna knjižnica Antolin-Omen. Mnogi pisatelji so tudi samozaložniki, le-teh je dvaindvajset in so izdajali v Kokrici, Kopru, Žirovici, Matruljeku (Gozd Matruljek), Ljubljana, Preserje, Kočevje, Domžale, Kranj, Šemič, Sadražica, Bled, Celje, Maribor in Slovenska Bistrica.

Viri

uredi


2009

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino

Komentar

uredi

Leta 2009 je bilo izdanih 81 del, od tega 6 del za otroke in mladino. Po analizi seznama za odrasle lahko napišem, da so prevladovali predvsem moški avtorji, saj jih je bilo 55, žensk pa 20, skupaj torej 75 avtorjev. Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje Štajerska, takoj za njo ji sledi osrednjeslovenska regija, nekoliko manj jih prihaja z Gorenjske, Primorske in Dolenjske, najmanj pa iz Prekmurja in s Koroške. Med njimi je 7 oseb, ki so izdale po več kot eno delo in sicer 2 deli sta izdala Franjo Frančič (Ljubljana) in Jana Kolarič (Maribor), 3 dela sta izdali Zlata Volarič (Kranj) in avtorica trilogije Vida Bošnjak Logar (Hrastnik), avtor 4 del je Drago Jančar, sledi mu Nani Kušar s 5 deli, kar 9 del pa je izdal Jože Volarič (Kranj). Natanko 49 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v 13 podnaslovih in 8 naslovih, sledi ji povest v 5 podnaslovih in 1 naslovu, oznaki novele in roman pa se pojavita le v 1 podnaslovu. V letu 2009 je 28 avtorjev izdalo knjige pri založbah v Ljubljani (Katr, LUD literatura, Mladinska Knjiga, *cf, Modrijan, Pantea, Gimnazija Bežigrad, Založniški atelje Blodnjak, Tuma, Salve, Družina, Cankarjeva založba, Študentska založba, Avantgar, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Društvo Srpska zajednica, Škuc), 7 avtorjev v Celju (Celjska Mohorjeva družba, Grafika Gracer), 4 v Mariboru (Mariborska literarna družba, Litera), 2 v Kopru (Fontana, Capris), 2 v Murski Soboti (Evangeličanska cerkev, Društvo Argo) in Novemu mestu (Goga), po eden pa v Radovljici (Didakta), Prevaljah (TA2 9ROUP) in Velenju (Univerza za III. življenjsko obdobje). Med avtorji je tudi 10 samozaložnikov iz naslednjih krajev: Kokrica (Jože Volarič, Zlata Volarič), Dornberk (Magda Saksida), Ajdovščina (Stane Randl), Ljubljana (Nani Kušar, Tomaž Janežič, Dušan Bučar, Tim Horvat), Metlika (Toni Gašperič) in Hrastnik (Vida Bošnjak Logar).


2010

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne produkcije za odrasle

Seznam kratkoprozne produkcije za otroke in mladino

Komentar

uredi

V letu 2010 je izšlo 55 kratkoproznih del za odrasle ter 6 za otroke in mladino. Večina od njih (30) nima avtorskih vrstnih oznak v naslovih in podnaslovih. Med tistimi knjigami, ki imajo avtorske vrstne oznake, prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v 8 naslovih in dveh podnaslovih, sledi povest, ki jo najdemo v 5 podnaslovih, oznaka črtice pa se nahaja v 3 podnaslovih. Ostale oznake se pojavijo po enkrat. V naslovih so to tekst, saga in triptih, v podnaslovih pa fragmenti, kratke vročične, lingvistični kabaret in avtobiografski zapisi. Leta 2010 je svoje knjige objavilo 48 avtorjev, od tega 20 žensk in 28 moških. Avtorji prihajajo iz različnih pokrajin. Največ jih je iz Štajerske (17), sledi Osrednjeslovenska (12), Dolenjska in Prekmurje (4), Gorenjska in Koroška (3), Primorska (2) ter Notranjska (1). Dva avtorja sta zamejca. Eden prihaja iz Trsta, drugi pa je argentinski Slovenec in trenutno živi v Buenos Airesu. Med vsemi avtorji je 9 samozaložnikov, ki so izdajali v naslednjih krajih: v Ljubljani (Edo Rodošek, Nani Kušar in Alenka Steindl), v Trstu (Jakob Renko), v Premu (Danica Pardo), v Zagorju ob Savi (Roman Rozina), v Bakovcih (Ana Novak) ter na Kokrici (Jože Volarič). Delo Brede Smolnikar je bilo brez navedbe kraja izdaje. Največ knjig je izšlo v Ljubljani (17), nato v Mariboru (6), v Novem mestu (5), v Grosupljem (3),v Celju(2) in v Slovenj Gradcu (2). V naslednjih krajih je izšla po ena knjiga: Leskovec pri Krškem, Ravni dol, Hajdina, Litija in Murska Sobota. Dve knjigi sta izšli v zamejstvu, in sicer v Gradcu in Celovcu. Večina založb je izdala po eno delo, pri naslednjih pa je izšlo več del: Študentska založba (4), Goga (3), Litera (3), Ekslibris (3) Cerdonis (2), Mladinska knjiga (2),Manični poet (2) Katr (2), Ved (2) ter Mariborska literarna družba (2). V Ljubljani so po eno delo izdale naslednje založbe: Rex, Škuc, Littera picta, Arsem, Društvo 2000 ter Buča; v Celju Celjska Mohorjeva in Oznanjenje; v Novem mestu Zveza lovskih družin ter Private Press; v Mariboru Obzorja; v Celovcu Mohorjeva družba; v Leskovcu pri Krškem Marker 1a, odnosi z javnostmi; v Ravnem Dolu Kulturno etnološko društvo Maticova etno hiša; v Hajdini občina; v Litiji DO SEV; v Murski Soboti Franc-Franc. Med avtorji so bili štirje taki, ki so izdali več kot eno knjigo. To so: Gaja Hren, ki je izdala dve knjigi, Jaka Tomc (2), Nani Kušar, ki je izdala tri knjige ter Jože Volarič, ki je izdal prav tako tri dela.

2011

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

Leta 2011 je izšlo 62 knjig, ki sodijo v kategorijo kratke proze. Za odrasle je bilo napisanih 50, za otroke in mladino pa 12 knjig. Velika večina (52 knjig) je brez avtorskih vrstnih oznak v naslovu ali podnaslovu. Med tistimi knjigami, ki pa avtorske vrstne oznake imajo, prevladuje oznaka zgodba oziroma zgodbe, ki se pojavi dvanajstkrat, od tega v 4 naslovih in 8 podnaslovih. Enkrat pa se pojavita še oznaki črtica in povest. V letu 2011 je bilo število avtorjev kratkoproznih zbirk 60, od tega 30 žensk in 30 moških. Dva avtorja sta izdala več kot eno zbirko, Franc Brano Janžek iz Rogaške Slatine je izdal 2 zbirki, Našjošt v samozaložbi in Zgodbo ti povem, ki jo je izdala založba Ognjišče, Majda Pajer pa zbirki Mušnice so lepe in Kaj ima rdeča kapica v košarici? Največ avtorjev prihaja iz Osrednjeslovenske regije, sledijo pa ji Štajerska, Primorska, Dolenjska, Gorenjska in Notranjska. Eden izmed pisateljev živi in ustvarja v zamejstvu, Marko Sosič namreč prihaja iz Trsta. Največ knjig pod okriljem založb je bilo izdanih v Ljubljani (23). Založbi, ki sta objavili več zbirk sta Ved (5) in Študentska založba (3), po eno zbirko pa so izdali pri založbah Salve, Alba 2000, Genija, Lud Literatura, Publicistično društvo ZAK, Nova obzorja, Družba Piano, Lud Šerpa, Manični poet, Amalietti&Amalietti, Ekslibris, Cankarjeva založba, Planinska zveza Slovenije, Atelje Doria, Modrijan in Družba Piano. V Mariboru je bilo izdanih 6 knjig, in sicer pri založbah Mariborska literarna družba (3), Litera (2) in Pivec (1). V Celju sta po eno zbirko izdali Celjska Mohorjeva družba in Grafika Gracer. V Grosupljem sta izšli dve knjigi pri založbi Ekslibris in ena pri založbi Padre. V Kopru so avtorji izdajali pri založbi Ognjišče (1), Fontana:Capris (1) in Libris (1), v Piranu pri Društvu Obzorje (1), v Novi Gorici pri založbi Educa (1), v Portorožu pri založbi Morano (1), v Zatolminu pri Stres inženiring (1), v Brežicah pri Primusu (1), v Novem mestu pri založbi Goga (1), v Škofji Loki pri ZDK (1), na Rakeku pri T&O (1), v Volčah pri KD Myra Locatelli (1), v Ivančni Gorici pri Turističnem društvu (1) in v Dobu pri Domžalah pri založbi Miš (1). Ena zbirka je bila izdana izven meja Slovenije, otroška zbirka Filo in Zofija avtorice Sabine Buchwald je izšla v Celovcu pri Mohorjevi družbi. Samozaložnikov je 14, prav toliko pa je tudi knjig, izdanih v samozaložbi. Avtorji so objavljali v 12 različnih krajih, največ avtorjev je svoje delo izdalo v Ljubljani ( Gaja Hren, Majda Brunšek Jarem, Jožef Škof), sledi Velenje (Vinko Smajs, Mihael Macur), po eno zbirko pa so objavili v naslednjih krajih: Pekre (Franc Mulec), Slovenska Bistrica (Pavlina Pogorevc), Mislinja (Majda Pajer), Kranj (Egist Zagoričnik), Celje (Zora Hudales), Koper (Jan Zorec), Josipdol (Franček Pušnik), Paneče (Miha Jensterle), Rogaška Slatina (Franc Branko Janžek).

Viri

uredi

2012

uredi

Komentar

uredi

Leta 2012 je izšlo 75 knjig, ki jih uvrščamo v kategorijo kratke proze. Od tega jih je 13 namenjenih otrokom ali mladini, 63 pa odraslim.
Avtorsko vrstno oznako v podnaslovu nosi 25 del, 3 pa v naslovu. Najpogosteje se pojavlja zgodba, kar osemkrat, sledita ji pripoved in kratke zgodbe/proza, obe po štirikrat, enkrat pa se pojavita avtorski vrstni oznaki povest in novela.
Tega leta je izdajalo 21 avtoric in 43 avtorjev, 2 deli nista podpisani in iz enega ni mogoče razbrati spola (F. Markelj). Avtorji, ki so izdali več kot eno knjigo so: Aleksander Cepuš (2), Zdravko Kaltnekar (2), Matej Krajnc (2), Suzana Tratnik (2 – eno samostojno in eno s soavtorji), Mojca Kumerdej (2 - eno samostojno in eno s soavtorji). Največ avtorjev prihaja z osrednje Slovenije in Štajerske, približno enako jih je iz Prekmurja, Primorske in Dolenjske, najmanj pa z Gorenjske.

Založbe: Ljubljana: Ved(3), KUD Lema (3), Študentska založba (3), Mladinska knjiga (4), JSRS za kulturno dejavnost (2); vse naslednje založbe so izdale po eno knjigo: Javna agencija za knjigo RS, LUD Literatura, Modre sanje, Škuc, Littera picta, Center za slovensko književnost, KUD Apokalipsa, Štrancar.com, Manični poet, LUD Šerpa, Eksilibris Maribor: Litera (2), po eno pa WS in Založba KMŠ Škofja Loka: Familija – izobraževalni in terapevtski center (1); Celovec: Mohorjeva družba (2); Nova Gorica: Educa, Melior (1); Koper: Ognjišče (1); Sežana: Kulturno društvo Vilenica (1); Murska Sobota: Franc-Franc (1); Slovenj Gradec: Cerdonis (1); Velenje: Knjižnica (1); Lokve: Društvo ljubiteljev narave Planota (1); Ajdovščina: Lavričeva knjižnica (1); Žužemberk: Osnovna šola Žužemberk (1); Novo mesto: Goga (1) in Društvo za razvijanje prostovoljne dejavnosti (1); Dobova: KUD Franc Bogovič (1); Trbovlje: Zavod razvojna liga (1); Ribnica: JZ Rokodelski center – zavod za rokodelstvo (1); Brezovica: Šola retorike Z & Z (1) Celje: Ninovela (1).
Nekaj pa je tudi samozaložnikov: Ljubljana: Metod Bohinc, F. Markelj, Tomaž Petauer, Kratke zgodbe iz obrobja; Celje: Aleksander Cepuš; Maribor: Bojan Gulič; Kranj: Zdravko Kaltnekar; Murska Sobota: Vanja Lebar; Ptuj: Slavica Pičerko Peklar; Jurovski Dol: Vladimir Plateis; Dobje: Marija Plemenitaš; Ljubno ob Savinji: Božidar Šimic; Velenje: Vinko Šmajs

Viri

uredi

Cobiss[1], 20. 11. 2013
Wikipedija [2], 20. 11. 2013
Vanja Lebar, Popolna igra [3], 20. 11. 2013
Božidar Novak, Prestolnica [4], 20. 11. 2013
Vanja Pegan, Štiri morske milje [5], 20. 11. 2013
Društvo Slovencev Triglav, Banja Luka; Predstavitev knjige Ključ za dve ključavnici[6], 20. 11. 2013

Opombe

uredi

IZVZETO:

še v tisku:
Dušan Jelinčič: Dove finisce il mondo: Kjer se svet konča: monolg
Branko Brane Kastelic: Na polju marjetic: erotične zgodbe

Anton Gričnik: Zgodbe moje rojstne župnije – kronika župnije,
Mathias Štefančič : Moje misli – tvoje sanje – razmišljanja, nasveti, pozitivne misli
Marija Bizjak: Ko raste Jaz – duhovne misli, pogovori z Bogom ipd.

preverjeno in je na seznamu:
Vladimir Leban: Za sedmimi griči in devetimi hribi – primerno za otroke in odrasle
Jože Trošt: O Ribnici in Ribničanih – urednice so zbrale Troštove kratke zgodbe in anekdote v okviru projekta Zapisana dediščina in rokodelska ustvarjalnost
Kratke zgodbe iz obrobja – uredil in literarno obdelal Bojah Jerlah
Vanja Lebar: Popolna igra – primerno za mladino, nekoliko starejše otroke; ne pa prav za otroke
Avtobiografsko – več avtorjev, zbirka zgodb žrtev travmatičnih ih hujših stresnih dogodkov; osebe v zgodbah imajo spremenjena imena, zato jih lahko beremo kot literaturo
Zdravko Zupančič: Znamenja pod kožo – zelo kratke, dnevnik učitelja
Franci Just: Panonski književni portreti 2 – zbirka del Francija Justa
Jezero na robu mesta: več avtorjev, zbornik

2013

uredi

Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za odrasle


Seznam slovenske kratkoprozne knjižne produkcije za otroke in mladino


Komentar

uredi

V letu 2013 je bilo izdanih 45 del, od tega 40 del za odrasle in 5 del za otroke in mladino. Po opravljeni analizi celotnega seznama lahko napišem, da so prevladovali predvsem moški avtorji, saj jih je bilo 27, avtoric pa 18. Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje osrednjeslovenska regija, nato ji sledi Štajerska in Dolenjska. Nekaj manj jih prihaja s Primorske ter Prekmurja. Med seznamom se znajde tudi avtorica rojena v Črni Gori (Breda Smolnikar) in pa zamejski avtor rojen na Koroškem (Florjan Lipuš). Vsak avtor/avtorica je izdal po eno delo, le Breda Smolnikar je izdala dve deli. Natanko 29 del ne vsebuje avtorske vrstne oznake v naslovu ali podnaslovu, med ostalimi pa prevladuje oznaka zgodba, ki jo najdemo v 4 podnaslovih in 4 naslovih, sledi ji novela in pripoved v 2 podnaslovih, oznake črtice, basni in bajke pa se pojavijo le v 1 podnaslovu. V letu 2013 je 14 avtorjev izdalo knjige pri založbah v Ljubljani (Solos, Ekslibris, Cankarjeva založba, Študentska založba, KUD Lema, Bistisk, Inkor, Demat, Littera picta, Manični poet, eBesede), 7 v Mariboru (WS, Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Založba Litera, Droplja, Ved), 3 v Novem mestu ( Goga, Blodnjak), 2 v Celju (Mohorjeva družba, Gracer), 2 v Kamniku (Ico), 1 v Trstu (Madika) in 1 na Dobu (Miš). Med avtorji je tudi 5 samozaložnikov iz krajev: Metlika (Marjeta Dajčman), Rogaška Slatina (Franc Branko Janžek), Trebnje (Milena Matko), Ljubljana (Roža M. Pečnik Kertel) in Grosuplje (Maja Senčar).

Zbirke novel - kronološko

uredi

1980-1990

uredi

Seznam slovenske produkcije - novele za odrasle


Komenar

uredi

Med letoma 1980 in 1990 je izšlo 11 knjig, ki jih uvrščamo med kratko prozo, vse pa so pisane za odrasle.

Dinamika objav po letih: največ knjig je bilo izdanih leta 1985, to je tri, dve knjigi sta izšli v letu 1982, po ena knjiga v letih 1981, 1983, 1984, 1986, 1988 in 1990, v letih 1980, 1987 in 1989 pa ni izšla nobena knjiga. Vsi avtorji so moški. Vsak je izdal samo po eno knjigo. Pojavila se je tudi knjiga z naslovom Za svetlimi obzorji, ki je delo dveh avtorjev: Milana Vincetiča in Ferija Lainščka. Pri avtorskih vrstnih oznakah v naslovu ali podnaslovu seveda prevladuje novela. Najdemo jo v desetih podnaslovih, pri eni knjigi pa se pojavi tudi oznaka noveleta in to v naslovu. Po pokrajinski pripadnosti avtorjev prevladuje Štajerska, od koder prihajajo trije avtorji, sledijo ji Primorska, Prekmurje ter Gorenjska, vsaka s po dvema avtorjema, samo eden pa je iz Osrednjeslovenske regije in Dolenjske.

V osemdesetih letih je bilo največ knjig izdanih v Ljubljani, in to 9, pri založbah: Mladinska knjiga (4), Državna založba Slovenije (2), Cankarjeva založba (2) in Kmečki glas (1). Ena knjiga je bila izdana v Mariboru pri založbi Obzorja in prav tako ena v Murski Soboti pri Pomurski založbi.


Viri

uredi


1991-2000

uredi

1991

uredi


  • V letu 1991 so izšle 4 knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vsa dela so namenjena odraslim. Izdajala je ena avtorica in trije avtorji, vsi so izdali po eno knjigo.

Založbe: ena knjiga je izšla v Trstu pri založbi Založništvo tržaškega lista, tri knjige pa v Ljubljani pri založbah Prešernova družba, P. Amaletti in Karantanija.

1992

uredi

/

V letu 1992 ni bilo izdano nobeno delo z oznako novela.

1993

uredi

V letu 1993 je izšla ena knjiga, ki jo uvrščamo v kategorijo novele. Namenjena je odraslim. Avtor je moškega spola, knjiga pa je izdana v Kopru pri založbi Lipa. Poleg tega dela je leta 1993 izšla še ena literarna študija, izbor novel različnih avtorjev avtorja Petra Kolška in novelizacija po scenariju Sama Kuščarja.

1994

uredi

V letu 1994 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Izdajala je ena avtorica in en avtor. Založbe: eno delo je izšlo v Kopru pri založbi Lipa, eno pa v Grosuplju pri založbi Mondena. Poleg tega je leta 1994 izšla tudi literarna študija avtorja Franca Pibernika, ki je zbirka izbranih črtic in novel Franceta Kunstlja.

1995

uredi

V letu 1995 so izšle 4 knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Eno delo je izdalo več avtorjev (4), en avtor moškega spola je izdal eno knjigo, avtor Vincetič Milan pa dve knjigi. Založbe: eno delo je izšlo v Kopru pri založbi Lipa, eno v Grosuplju pri založbi Mondena, eno pa v Ljubljani pri založbi Aleph. Poleg tega so v tem letu izšle tudi 3 literarne študije: dve študiji je napisal avtor Tomo Virk, eno pa Aleksander Zorn.

1996

uredi

V letu 1996 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe deli sta namenjeni odraslim, avtorja pa sta oba moškega spola. Knjigi sta izšli v Ljubljani pri založbi DZS in v Grosuplju pri založbi Mondena. Poleg tega je leta 1996 izšla tudi literarna študija Toma Virka.

1997

uredi

V letu 1997 so izšle tri knjige, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Izdajala je ena avtorica in dva avtorja. Založbe: ena knjiga je izšla v Novem mestu pri založbi Dolenjska založba, eno v Ljubljani pri založbi P. Amaletti, eno delo pa je izšlo v Ljubljani v samozaložbi (Tamara Doneva – Jutro, proga in pes). Poleg tega je leta 1997 izšla tudi literarna študija Andreja Inkreta.

1998

uredi

V letu 1998 sta izšli dve knjigi , ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Izdajala je ena avtorica in en avtor. Obe deli sta izdani v Ljubljani pri založbah DZS in Mladinska knjiga.

1999

uredi

V letu 1999 sta izšli dve knjigi, ki ju uvrščamo v kategorijo novele. Obe knjigi sta namenjeni odraslim. Avtorja sta oba moškega spola. Eno delo je izdano v Ljubljani pri založbi Kmečki glas, eno pa v Kočevski reki v samozaložbi (Primož Slapar – Novele in črtice). Poleg tega je leta 1999 izšlo tudi 8 literarnih študij različnih avtorjev (Neva Šolinc, Alenka Koron, Ana Jesenovec, Bernarda Rovtar, Janja Perko, Samo Koler, Marjan Dolgan, Aleksander Zorn).

2000

uredi

V letu 2000 so izšla štiri dela, ki jih uvrščamo v kategorijo novele. Vse knjige so namenjene odraslim. Izdajala je ena avtorica in trije avtorji. Založbe: dve deli sta izšli v Ljubljani pri založbah Prešernova družba in Viharnik, eno delo v Novem mestu pri Dolenjski založbi, eno pa v Ravnah na Koroškem pri založbi Voranc. Poleg tega sta leta 2000 izšli tudi dve literarni študiji novel in sicer študiji Sama Kolarja in Vinka Cudermana.

Seznam slovenske produkcije - novela 2001−2013

uredi

2001

uredi

2002

uredi

2003

uredi

/

2004

uredi

2005

uredi

2006

uredi

2007

uredi

2008

uredi

2009

uredi

/

2010

uredi

/

2011

uredi

/

2012

uredi

2013

uredi


Komentar

uredi

V obdobju med leti 2001 in 2013 je izšlo le petnajst (15) del, ki v naslovu ali podnaslovu nosijo avtorsko vrstno oznako novela. Med omenjenimi petnajstimi (15) deli jih enajst (11) vsebuje oznako novela in eno (1) oznako noveleta v podnaslovu in le tri (3) dela vsebujejo oznako novela v naslovu. Pojavi se sicer tudi nekaj del, ki so označena kot novele, vendar tovrstne avtorske oznake ne vsebujejo v samem naslovu ali podnaslovu. Takšna dela sem zatorej odstranila s seznama.

Izmed del, ki sem jih sprva izločila s seznama, izstopa predvsem eno in sicer delo Tomaža Janežiča - Barva laži in Novele, ki v samem naslovu sicer nosi oznako novela, vendar pa gre dejansko za psihološki roman in ne za novelo, zatorej na prvi pogled ne sodi na naš na seznam slovenske produkcije novel. Vendar pa sem delo po tehtnem premisleku vseeno vključila na prej omenjeni seznam, saj ga tudi kataložni zapis opredeljuje kot novelo. Posebne omembe vredno je tudi delo Danila Lokarja iz leta 2012 – Tri novele, kjer gre za tri dela, ki so sicer posamezno že bila objavljena v različnih časopisih, vendar pa so bila ob 120-letnici avtorjevega rojstva prvič objavljena skupaj in prvič v knjižni obliki, zato sem delo vključila na seznam.

V razdelanem obdobju se pogosto pojavlja delo Metoda Turnška: Naš rod v krčih, kjer gre pravzaprav za zamejske novele, prvič izdane v letu 1975, vendar ponovno objavljene (z manjšimi dopolnitvami) skorajda vsako leto v obdobju 2001−2013. Večkrat se pojavi tudi delo Borisa Pahorja: Grmada v pristanu, ki sem ga zasledila tudi na seznamu kratkoprozne produkcije za leti 2009 in 2013, čeprav gre dejansko le za dva ponatisa, saj je bilo delo prvič izdano že v letu 1972. Obe deli sem, ker gre za ponatisa, prav tako izločila s seznama.

Statistično gledano je bilo v prvi polovici razdelanega obdobja, torej med leti 2001 in 2007, izdanih več novel oziroma novelet kot v drugi polovici, kar kaže na vse nižjo stopnjo priljubljenosti omenjene literarne vrste oziroma na vse večjo zastarelost le-te. Največ del je tako izšlo prav v letu 2001 (3), pozneje pa so dela večinoma izhajala v frekvenci dveh (2) ali le enega (1) letno – tako sta v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 izšli po dve (2) noveli, v letih 2002, 2007, 2012 in 2013 je izšlo po eno (1) delo, medtem ko let 2003, 2009, 2010 in 2011 ni zaznamovalo nobeno tovrstno delo. Avtorji so povečini moški, izmed petnajstih (15) del sta le dve (2) deli nastali izpod peresa ženske.

Geografsko gledano je največ del izšlo v osrednji Sloveniji, v Ljubljani (6), in na Štajerskem - po dve (2) deli sta izšli v Mariboru in v Celju in eno (1) v Dobrni; po eno (1) delo je izšlo v Prekmurju (v Murski Soboti), v Beli krajini (v Metliki), na Koroškem (v Slovenj Gradcu) in na Primorskem (v Ajdovščini). Dela so izhajala pri različnih založbah, v kar sta všteti tudi dve (2) samozaložbi – v Ljubljani so dela izšla pri Cankarjevi založbi, založbi Pisanica, Mladinski knjigi, Novi reviji, založbi Trubar ter pri založbi KATR - mimogrede, tiskarna in založba KATR je prva slovenska založba, ki deluje po načelu "tiskaj-na-zahtevo" in ki avtorju knjiga izda brezplačno. V Mariboru sta deli izšli pri založbah Drumac in Litera, v Celju pri Mohorjevi družbi in založbi Grafika Gracer, v Murski Soboti pri založbi Franc Franc, v Slovenj Gradcu pri založbi Cerdonis, v Ajdovščini v Lavričevi knjižnici, v Dobrni in Metliki pa v samozaložbah.

Vira

uredi

Antologija kratke zgodbe

uredi

Zdravko Duša

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikibooks.org/w/index.php?title=Kratka_proza&oldid=19892«