UrskaWk

Miran, komentarje iz svojih zapiskov in postopoma prepisujem semle, to pa tako, kakor so nastajali. To pomeni, da jih nisem posebej urejala in bodo med sabo pomešani vsebinski, tehnični, slogovni idr. komentarji oz. predlogi. Zaradi tega se kaj utegne ponoviti.

snubilen > snubitven dal v narekovaje, ker citiram naslove starih knjig

Namesto nje > njega (izraza) ok

Ekološka pismenost? ja, izraz ima precejšnjo frekvenco

“Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom, sliko in večpredstavnostjo (angl. multimedia), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu. - ” > Pač. Ukvarja se s fotografijo (ki sicer ne spada v nabor novejših medijev). ok

In ne nazadnje > nenazadnje Tudi v nadaljevanju ne nazadnje pišeš narazen. SP hoče narazen

“tako se bo tudi Nova pisarija prav rada izpostavila dopolnjevanju s strani uporabnikov, s to razliko, da so dopolnila šla v prvem primeru preko avtorja, tule pa so mogoči (čeprav malo verjetni :) tudi neposredni posegi.” > Moja izkušnja z dopolnjevanjem je že taka, da sem pripombe raje dala pod Pogovor in jih nisem vnašala neposredno v besedilo. Zanimiva izkušnja. To si pojasnjujem s tem, da gre za knjigo, ki je avtorsko delo, in se mi taki posegi ne bi zdeli "primerni". toda navade se lahko hitro spremenijo

Kranjska pisarija, objavljeno > objavljene (pesnitve) ok

kulturpesimistične? ja, grd neologizem, vendar čisto primeren za poimenovanje grdega pojava (spominjati hoče na tvorjenke tipa socrealizem ali kulturträger)

zelo zelo drugačna > zelo drugačna več kot zelo drugačna

V kolofonu stoji > piše (vpliv po nemškem im Impressum steht?:)) vem, starinsko, ampak ne prepovedano

“V starih dobrih časih …” > po mojem preveč zaznamovano ok, nadomestil tudi na drugih mestih

očitarji? Prešernu v čast :)

v forumih in blogih > na blogih ok

ne dobi niti skladiščnik, šofer in prodajalec. > dobijo oko

ekzaminatorju ok, s s

“možnost preživetja na dolgi rok imajo le časopisi, ki široko odpirajo vrata bralskim komentarjem,” > Če pomislim na netehtne komentarje, skozi katere se sprožajo razne emocije, celo sovražna razpoloženja (ni treba zelo iskati, že komentarji na strani osrednjega slovenskega časnika so pogosto pod vsako kritiko), ne vem, zakaj bi bili lahko komentarji garant za preživetje publikacije. bodimo optimistični, da sčasoma postane mündig tudi molčeča dobrohotna večina

Dobro se mi zdi poudariti več (specialnih) pismenosti. ok

“če znam programirati, sem računalniško pismen,” > Prej bi rekla višje računalniško pismen, saj verjetno večina uporabnikov ne zna programirati, pa jih imamo za računalniško pismene, ker znajo uporabljati računalnik. ok

“Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo.” > Po mojem prevelika zahteva. Zelo dvomim, da jih zna to napraviti večina (če bi samo preverili v naši stroki). facebook je že ena taka osebna spletna stran in jo zna napraviti vsak

prostituti :)

“Prav mogoče je, da nekega dne pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še danes.” > Toda tudi pri touch screenu je še vedno pomembno pritiskati s prsti. mislim na govorno zapovedovanje računalniku

poračunalnjenje namesto kompjuterizacije'

“Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela.” > Vseeno je to zelo odvisno od (narave) našega dela. ugovarjam življenjskemu principu dolce far niente, ki naj bi bil sprožilec ustvarjalnosti (npr. tudi Lili Novy in Josip Vidmar z »društvom plemenite lenobe«) --Hladnikm (pogovor) 13:15, 13. september 2014 (UTC)

V nadaljevanju pišeš: "Zanimajo nas višje oblike pismenosti," >Zgoraj sem v povezavi s sposobnostjo postavljanja spletnih strani uporabila isti izraz, saj se mi je zdelo, da to ni navadna pismenost. Morda bi ta dva dela besedila lahko nekoliko bolj povezal med sabo.

Kako ugotovimo delež mesečno aktivnih piscev gesel na Wikipediji?

"Seveda ni bibliografsko registrirana kar vsaka objava, " > Za to mora skrbeti tudi avtor sam in opozarjati knjižničarje. Verjetno pa to bolj počnemo tisti, ki nam je pisanje delo.

"Nikakor ne držijo tožbe kulturno vzvišenih razsodnikov, da danes piše že vsakdo. " > To stališče oz. teza se mi zdi zanimivo/a in bi jo bilo nemara smiselno izpostaviti, razviti. V nadaljevanju spet pišeš: "S pisanjem se tako ali drugače ukvarja zelo majhen del populacije, "

"Vlogo pišočega povezujejo s čudaštvom, po eni plati jih potrebujejo in spoštujejo, cenijo pa njihovega dela ne enako kot fizičnega." > Zdi se mi, da ta teza ne zdrži več povsem. Pomislimo samo na število brezposelnih z visokošolsko izobrazbo. Zdi se mi, da bi marsikdo rad znal opravljati tudi kaj fizičnega (med bolj iskane menda sodijo razni obrtniški poklici, ki so relativno dobro plačani).

Je fanovska kultura res tako pomemben element/poteza informacijske družbe?

Pri tiskani in elektronski knjigi po mojem ne gre toliko za rivalstvo, ampak nujno vzporedno obstajanje.

"pomislimo le na radiranje pergamenta in na voščene tablice do leta 1600, " > Kaj točno imaš v mislih z radiranjem pergamenta?

"Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba (information society)." > Po mojem to ponavljanje ni potrebno oz. raje Wikije omeni med elementi informacijske družbe zgoraj.

"Ko govorimo o spletni enciklopediji Wikipediji, torej nimamo v prvem planu spletišča kot vira informacij, ampak možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče." > Bi rekla, da oboje. Ne vem, zakaj bi bilo poseganje prvenstveno. Namreč, to se mi zdi nekoliko v nasprotju s podatkom, koliko ljudi piše na internetu.

"povzpeli med vitalne" > vitalne jezike

"Delež angleške " > angleške ?

"talijanska 3%." > 3% Wikipedija.

Kakšna je razlika med Uredi in Uredi kodo pri Wikipediji?

"Privzeto se znajdemo " > S klikom na Privzeto?

"s svojo ignoranco in neaktivnostjo." > z neaktivnostjo

"spreminjavem značaju znanja" > spremenljivem?

Na zgornje pripombe sem odgovoril na Pogovor:Nova pisarija#Urškine pripombe septembra 2014; tudi odgovore v nadaljevanju bom prenesel tja, da bo vse na enem kraju. --Hladnikm (pogovor) 04:49, 4. oktober 2014 (UTC)

"V nasprotju s kulturpesimistično mantro tradicionalne humanistike, "> nevtralizirati

tradicionalne humanistike > konservativnega dela humananistov

Poenotiti pisanje citatnih besed in bes.zvez, kot so: open data, open access, creative commons

Angleški in citatni izrazi iz drugih jezikov so ležeči, razen ko gre za imena inštitucij ali naslove spletišč; pri creative commons je pravopisna dilema, o kateri smo imeli različna mnenja že v debati na SlovLitu: če licenco razumemo v opoziciji z licenco copyright, jo pišemo z malo in ležeče, če pa kot organizacijo, potem z veliko in pokonci.

V poglavju Wikiji in šola zelo prihaja do izraza tvoj osebni angažma, kar seveda ni slabo, vendar je slog po mojem mestoma preveč zaznamovan. Sama bi posamezne trditve celo spustila oz. nevtralizirala posamezne izraze (npr. "ne pa da se gre pink ponk" itd.). Sicer se spomnim, da si dejal, da boš "tvegal". Vseeno se mi zdi, da je včasih nekoliko moteče, ker so posamezna poglavja strokovno suhoparna (razumi v poz. smislu), v drugih pa zelo prihaja do izraza avtorski glas, zaradi česar potem celotno besedilo lahko deluje nekoliko neenotno.

Ja, zavedam se nevarnosti, na katero opozarjaš, vendar mogoče ravno ta slogovna nepredvidljivost deluje kot bralsko dramilo in sporoča, da ne gre samo za družbene dogovore, ampak da morajo iti strokovne reči človeku pod kožo; preberem ob mirni uri poglavje še enkrat z mislijo na pravo mero.

"Družbena pozornost se usmerja enkrat na eno in drugič na drugo komponento komunikacije. " > Bralec (npr. študent prvega letnika) te trditve po mojem ne bo razumel, saj večinoma ne pozna teoretskih modelov komunikacije. Ne bo vedel, za kakšne komponente gre. Tudi ne bi rekla družbena pozornost, ampak gre za pozornost tistih, ki se s komunikacijo ukvarjajo oz. za vsakokratne in aktualne paradigme pri ukvarjanju s sestavinami v komunikaciji.

> Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa preusmerjajo svojo pozornost z enega člena komunikacije na drugega.

Kdo so t. i. novi lit. zgodovinarji? Premalo natančno opredeljeno.

nova > naslednja generacija literarnih zgodovinarjev

Pojem "nepotvorjenega besedila" bi bilo verjetno smiselno pojasniti vsaj v opombi.

> nepotvorjenega besedila, ki opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije

Zanimanje recepcijskemu vidiku je še zgodnejše, ne šele iz 80. let. Iz zapisanega ni jasno, kako so npr. študije o trivialni literaturi, ki si jih delal, povezane z zanimanjem za recepcijski vidik literature. To bi moral po mojem vsaj na kratko razložiti, da gre torej, preprosto povedano, za literaturo, ki se dejansko sprejema.

> o trivialni literaturi, ki jo za potrebe tele povedi razložimo kot 'literaturo za bralca' (za razliko od njene opozicije elitne literature, ki je 'avtorska literatura');

S temi desetletji seveda posplošujem, ker se v nasprotnem zabriše zaporednost paradigem.

V recepcijski estetiki obstaja še več različnih tipov bralcev, ne samo zgodovinski, aktualni (vsaj v opombi pokazati na Iserja, Gadamerja, Jaussa).

Metodam se natančneje ne smem posvetiti, da se ne razblini osrednja vsebina poglavja, gl. nekaj vrstic nižje.

"Seveda meje med temi obdobji niso ostro začrtane." > Katerimi obdobji?

obdobji > naštetimi fazami

Poglavje Avtor bi sama nekoliko preoblikovala, kar pomeni, da bi poskušala stvari, ki sem jih naštela neposredno pred tem, nekoliko bolj pojasniti in povezati. Bralcu, ki nič ne ve o metodah, bo poglavje sicer nekoliko težko razumeti. Tudi naslov Avtor se mi glede na vsebino poglavja ne zdi najprimernejši, morda nekaj v smislu Avtor in literarnovedne metode ali kaj podobnega in določnejšega.

To, kar si komentirala, je le uvod v serijo poglavij, ki govorijo o avtorjevih odločitvah in perspektivah na pisanje: o njegovi motivaciji, izbiri jezika, licence, soavtorjev ipd. Metodam se nisem nameraval natančneje posvečati, ker o tem pišete natančneje drugi, mogoče bom namesto tega le navedel nekaj dodatnega berila. --Hladnikm (pogovor) 04:49, 4. oktober 2014 (UTC)