Nadzor nad izvajanjem ZUP – upravna inšpekcija

Na začetek

Nadzor nad izvajanjem ZUP (Zakon o splošnem upravnem postopku), opravljajo delavci s posebnimi pooblastili, tako imenovani upravni inšpektorji oz. upravna inšpekcija, ki deluje na vseh področjih uporabe upravnih postopkov. Temeljne naloge upravne inšpekcije so nadzor upravnih postopkov oz. zakonitost njihovega izvajanja ter odprava ali preprečitev morebitnih nepravilnosti v postopkih.

Definicija pojma in ključne pravne podlage

Javni sektor se financira s pomočjo proračuna, zato je za samo zagotavljanje skladnosti s pravnimi načeli, predpisi, za materialna dejanja ter učinkovito delovanje potreben nadzor. Najstarejša oblika nadzora javne uprave je upravni nadzor, kateri se je razvil zaradi namernega ali nenamernega kršenja predpisov, zaradi izdaje nezakonitih ali neprimernih aktov ali nedejavnosti organa, ki bi moral izdati akt. Upravni nadzor se deli na notranji ter zunanji upravni nadzor. Pri notranjem nadzoru je za povod kriva stranka, ki sproži instančni nadzor zaradi nezadovoljstva z izdanim aktom s strani upravnega organa, medtem ko zunanji nadzor izvajajo upravni organi, ki niso organizacijsko ali drugače povezani. Nadzorstvo znotraj javne uprave se izvaja horizontalno in hierarhično, v skupino horizontalnih nadzorov pa spadajo proračunska inšpekcija, inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in upravna inšpekcija. Ker gre za horizontalno obliko nadzora upravna inšpekcija nima naloge neposrednega ukrepanja, temveč funkcijo predlaganja ukrepov in ima s tem svetovalno vlogo inšpekcije. Pri svojem delu nadzira izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku, zakone ki urejajo upravne postopke, Uredbe o upravnem poslovanju in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Samo področje dela je v primerjavi z preostalimi oblikami notranjega nadzora mnogo širša in ni omejena s področji. Upravna inšpekcija deluje pod okriljem Inšpektorata za javno upravo, kateri je organ v sestavi ministrstva za javno upravo, pri svojem delu pa izvaja nadzor nad organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

Zakon o državni upravi

Prvi in eden izmed temeljnih pravnih podlag za delovanje upravne inšpekcije je 73. člen Zakona o državni upravi (ZDU-1), ki določa, da nadzorstvo nad upravnimi organi, nosilci javnih pooblastil in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti pri izvajanju predpisov o upravnem poslovanju, opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Za nadzorstvo so določeni upravni inšpektorji, ki za svoje delo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.

Zakon o upravnem postopku

Naloge in pristojnosti pravne inšpekcije so opredeljene v petem delu Zakona o upravnem postopku s členi 307-307g. Upravni inšpektor lahko izvaja nadzor neposredno pri organu ali na podlagi predloženih dokumentov organov, v primeru nezakonitosti pa odredi, da se le te rešijo v določenem roku. Ob ugotovitvah hujših kršitev, ki imajo posledice prikrajšanje javnega interesa, pravic oz. koristi strank pa ima inšpektor možnost z odločbo odrediti, da se uradna oseba udeleži ponovnega usposabljanja za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. V kolikor pa je ob opravljanju nadzora ugotovljeno, da ima dejanje znake kaznivega dejanja pa inšpektor to naznani pristojnemu organu ali vloži kazensko ovadbo. Z zakonom mora ministrstvo, pristojno za upravo enkrat letno poročati vladi o ugotovitvah pri izvajanju nadzora tega zakona, ter drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke.

Zakon o inšpekcijskem nadzoru

Splošna zakonodaja inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji je opredeljena z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Zakon velja v večini za zunanjo inšpekcijo in le delno pokriva področje notranje inšpekcije, v katero spada upravna inšpekcija. Za notranje inšpektorje zakon velja glede načel in delno glede pooblastil in ne določa ukrepov v primeru kršitev upravnih postopkov. S petim odstavkom 3.člena opredeljuje, da upravna inšpekcija pri izvajanju postopkov uporablja sledeče določbe zakona: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena.

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja

Upravna inšpekcija na podlagi 32. člena kot del Inšpektorata za javno upravo opravlja inšpekcijski nadzor nad zakonom ZDIJZ. Kot redkost ima upravna inšpekcija možnost določanja globe za kršitve, višino le teh pa opredeljuje 39. člen, s tem pa upravna inšpekcija pri izvajanju nalog opravlja naloge prekrškovnega organa.

Upravni inšpektor

Upravni inšpektor je oseba, samostojna pri opravljanju zadev upravne inšpekcije, katera mora za pristop k poklicu imeti z zakonom predpisano univerzitetno izobrazbo pravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, od katerih morajo biti tri leta v reševanju upravnih zadev. Identificira se s službeno izkaznico, katero obrazec predpiše minister, pristojen za upravo. Po ZDU-1 ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa ali do nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, katera se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, upravni organ pa mu more priskrbeti primerne pogoje za delo ter posredovati vse potrebne informacije. Ob tem ima inšpektor pravico do vpogleda v vse tajne podatke, osebne podatke, poslovne skrivnosti in varovane podatke.

Upravni Inšpektor nadzoruje v upravnih organih zlasti izvajanje:

reševanja upravnih stvari v predpisanih rokih;
predpisov o strokovni izobrazbi uradnih oseb, ki odločajo v upravnih stvareh oziroma opravljajo dejanja v postopku pred izdajo odločbe;
odločb predpisov glede izdajanja potrdil in drugih listin o določenih dejstvih;
predpisov o stroških v upravnem postopku;
predpisov o evidencah o reševanju upravnih stvari:
določb aktov, ki določajo pogoje za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi z reševanjem upravnih stvari;
predpisov o pisarniškem poslovanju;
ukrepov pristojnih organov za izboljšanje dela pri reševanju upravnih stvari.

Inšpekcijski postopek

Inšpekcijski postopek se prične na zahtevo stranke, s podano zahtevo oz. prijavo za nadzor. Zadeva se nato obravnava v inšpekcijskem organu, kjer upravni inšpektor odloči da se nadzor opravi osebno pri organu ali zahteva posredovanje sporne dokumentacije od predstojnika organa. Dokumentacija se pregleda, upravni inšpektor pa pri tem sestavi zapisnik, v katerega se zabeležijo ugotovljene nepravilnosti. Če do nepravilnosti ni prišlo, se v zapisnik zapiše, da do nepravilnosti ni prihajalo in s tem se inšpekcijski postopek zaključi. V nasprotnem primeru, ko pride do nepravilnosti (v primerih kršitev zakonskih predpisov ali ravnanja, ki ni v skladu z zakoni), se to navede v zapisnik, pri tem pa se določi rok in predlaga ukrepe za odpravo nepravilnosti, katere mora predstojnik organa izpolniti do navedenega roka. Predstojnik organa nato s poročilom obvesti upravnega inšpektorja o sprejetih ukrepih. Če se predstojnik organa ne drži dogovorjenega roka, dobi naknaden poziv, v katerem so ponovno navedeni predlagani ukrepi za odpravo nepravilnosti. Ko je poročilo pregledano in so predlagani ukrepi izpolnjeni, se to zabeleži v zapisnik o inšpekcijskem nadzoru in postopek se zaključi. V nasprotnem primeru upravni inšpektor izda nov zapisnik in dodatni rok za dopolnitev poročila.

Primeri Upravne svetovalnice in sodne prakse

Sestava zapisnika v inšpekcijskem postopku
Postopanje organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi
Sodba U 1060/2001
[SOVS=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2012032113056870 Sodba U 871/2012]