T-18 je bil lahki tank sovjetske zveze. Tank je oblikoval profesor V. Zaslavsky, ki je delal v novem biroju. Tank je oblikoval po zgledu drugih uspešnih tankov. Motor, ki je imel 55 konjskih moči, je bil kopija motorja iz tanka Renault FT-17. Izdelovali pa so ga v tovarni AMO Factory. Top 37 mm je bil modificirana kopija francoskega topa Hotchkiss SA 18.
Prototip imenovan T-16 je bil testiran junija leta 1927. V juliju je bil z nekaj izboljšavami izbran za nadaljno proizvodnjo kot tank T-18. Tank se je izdeloval v tovarni Leningrad Obukhov Factory (kasneje preimenovano v Bolshevik Factory). Proizvodnja se je začela maja 1928. Pri prvih tridesetih tankih se je pokazala resna napaka, zato se je projekt med svojo proizvodnjo še nekajkrat ustavil in ponovno zagnal z izboljšavami. Med letoma 1929 in 1931 so naredili 960 tankov.
Iz eksperimetalnega tanka T-16 je nastalo še nekaj takšnih tankov. Leta 1931 sta nastala tanka T-19 z 90 konjskimi močmi in T-20 z 60 konjskimi močmi.
T-24 je bil tank Sovjetske zveze. To je bil prvi namenski artilerijski vlačilec v Sovjetski zvezi. Ko je bil narejen prvi prototip tanka T-24, so leta 1930 odobrili serijsko proizvodnjo tridesetih tankov. Za nadaljno proizvodnjo se niso odločili, saj je tank dosegel slabe rezultate. Ko se je tank izkazal za slabega so začeli odpravljati težave. Odpravili so napake na menjalniku in kupoli. Do leta 1931 so naredili 24 novih tankov, nato se je proizvodnja ustavila. Oborožitev tanka je bila slaba, saj je bil opremljen le z puškomitraljezi, šele naslednjega leta po proizvodnji so začeli pritrjevati tope 45mm. Ker se je tank izkazal za nezanesljivega, so ga uporabljali le za trening in parade.
T-26 je bil tank Sovjetske zveze. T-26 je bil narejen zato, da zamenja zastareli tank T-18. Narejen je bil leta 1929, ko so sovjetski vojaški uradniki potovali po zahodni Evropi in izbirali nov model za serijsko proizvodnjo. Sprva je OKMO (Sovjetski oddelek za ekperimentalne modele) hotel narediti dve nelegalni kopiji tanka Vickers 6-Ton imenovani tank T-19 in T-20. Oba modela nista zapolnila potreb Sovjetske zveze, zaradi tega so zagnali kar licenčno proizvodnjo. Tank preimenovan v T-26 so začeli izdelovati leta 1931.
Sprva se je tank T-26 od tanka Vickers 6-Ton razlikoval le po orožju, ter njenem nastavku, vendar so se kasneje izkazale še druge pomankljivosti, ki je bila posledica mrzlega podnebja, ki je prevladoval v Sovjetski zvezi. Zaradi mraza so marca 1932 okoli motorja namestili pokrov. Tako kot tank Vickers 6-Ton je bil tudi tank T-26 narejen s kupolo z eno ali dvema puškomitraljezoma. Med leti 1931 in 1933 je bilo narejenih 1,627 tankov T-26A z dvojno kupolo, ter 450 oboroženih s topom 37 mm PS-1. Kasneje so izdelovali tank T-26B z le enim puškomitraljezom in enim topom. Top 37 mm so zamenjali s topom 45 mm. Tank T-26 Model 1933 je nosil 122 krogel 45 mm, ki so dosegli hitrost 820 m/s. Tank je poganjal motor GAZ z 91 konjskimi močmi.
15. oktobra 1936 je bila poslana prva pošiljka tankov T-26 v Španijo, kjer je potekala španska državljanska vojna. To je bila ena od mnogih pošiljk, ki so potovale v pristanišče v Kartagino med operacijo X. 50 tankov T-26B je prispelo z ladjo SS Komsomol po poveljstvom generala Krivosheina. Le teden kasneje so Nemci dostavili svojo pošiljko tankov Panzer I. To je bila odlična priložnost, da se sposobnost tankov pokaže tudi v vojnih razmerah. Do konca španske državljanske vojne so Sovjeti dostavili 281 tankov T-26B. Krivoshein je imel le 10 dni, da obrani Madrid pred nacionalisti. Stalin je bil največji dobavitelj tankov pred Italjani (CV-33, CV-35) in Nemci (Panzer I). Francisco Franco je do konca vojne zajel 178 tankov T-26B. 30 je bilo tako poškodovanih, da se jih ni dalo več uporabljati. Iz drugih vej nacionalistične vojske je bilo zajetih še 50 tankov. T-26 je bil tank, ki se je najbolj uporabljal v obeh straneh.
Tank T-26 je sodeloval v drugi svetovni vojni in sicer v zimski vojni. V tej finsko sovjetski bitki je Sovjetska zveza uporabila 2,514 tankov. Do konca vojne so jih uvedli v uporabo 6,541. T-26 je bil najpogostejši tank v zimski vojni. Finska je bila v veliko bolj slabšem polažuju, saj jim je primanjkovalo modernih tankov, ter topov 37 mm. Zato je bila obramba pred tanki T-26 zelo slaba. Vendar je imela tudi sovjetskia zveza težave, saj ji ni ugajal teren. Velike probleme pa so imeli tudi z poveljstvom. To je pripomoglo k ubranitvi suverenosti.
T-27 je bil tank Sovjetske zveze. Ta tank so izdelovali pod licenco leta 1930 po tanku Carden Loyd tankette. Sovjetska zveza ni bila čisto zadovoljna s tankom Carden Loyd tankette, zato so naredili številne izboljšave, preden so začeli serijsko izdelovati tanke pod imenom T-27. Ena od izboljšav je bila prostor za orožje. Sovjeti so naredili prostor za puškomitraljez domače proizvodnje. Velike spremembe so bile tudi zaradi prilagoditve tanka na sovjetsko podnebje.
Tank je bil uveden v službo 13. februarja 1931. Izdelovali so jih v tovarni »Boljševiška tovarna« in v tovarni GAZ. Opremiti so želeli 63 tanketskih bataljonov z 50 tanketami, vendar so kasneje število zmanjšali na 23. Tanketo so testirali tudi za zračni prevoz z bombniki TB-3. T-27 so uporabljali v centralni Aziji. Čeprav so jih v Sovjetski zvezi videli kot uporabne, so jih kmalu izpodrinili težji tanki. Konec tridesetih so tanke uporabljali le še za šolsko rabo, neketere pa uporabljali kot traktorje za vleko topov. Do leta 1940 je bilo v uporabi 2145 tankov. Nekateri od njih so se bojevali tudi v drugi svetovni vojni. Zadnji zabeležen boj z tanketo T-27 je bil leta 1941 v bitki za Moskvi.
T-28 je bil tank Sovjetske zveze. Tank T-28 je bil v veliko pogledih podoben tanku Vickers A1E1 Independent. Ta tank je v obdobju med obema vojnama zelo vplival na razvoj, čeprav je bil narejen le en prototip leta 1926. T-28 so po tem tanku začeli razvijati leta 1932. 11. avgusta 1933 so tank uradno potrdili. Med letoma 1933 in 1941 so naredili 503 primerkov.
Tank T-28 je sodeloval tudi v drugi svetovni vojni. Sodeloval je pri invaziji na Poljsko in v zimski vojni proti finski. V bojih so se pokazale pomankljivost. Oklep ni bil kos nalogam, zato so ga povečali na prednji strani od 50 mm pa vse do 80 mm in ob straneh na 40 mm. Med zimsko vojno je bilo zadetih 200 tankov, vendar le 20 tako, da se jih ni več dalo obnoviti. Med uporabniki je bila tudi Finska, ki je uporabljala zajete tanke T-28.
Ko so Nemci vdrli v Sovjetsko zvezo so te imeli 411 tankov T-28. Največ tankov T-28 je bilo uničenih v prvih dveh mesecih invazije.
Danes so ohranjeni trije tanki T-28. Dva sta na Finskem in eden v Moskvi.
T-35 je bil tank Sovjetske zveze. Proizvodnja tanka T-35 se je začela leta 1930 v biroju OKMO. Tank je bil oblikovan po zgledu tanka Vickers A1E1 Independent. Prvi prototip je bil narejen leta 1932. Prototip je bil težak 35 ton in oborožen z topom 76.2 mm. Prvi prototip je bil kasneje popravljen tako, da so mu dodali še štiri kupole. Dve kupoli so opremili z dvema topoma 37 mm, drugi dve kupoli pa so opremili z dvema puškomitraljezoma. Izkazal se je za preveč kompleksnega, da bi našel svoj prostor v serijski proizvodnji, zato se je delo na tem prototipu ustavilo in so raje naredili manj kompleksnega novega prototipa. Novi prototip je dobil nov menjalnik in motor, poenotila pa se je tudi kupola s kupolo iz tanka T-28. 11.avgusta 1933 so potrdili serijsko proizvodnjo tanka T-35. Zaradi velike cene tanke se je proizvodnja končala pri 61. tankih.
Med operacijo Barbarossa je bilo 90% tankov uničenih. Največ tankov je uničila lastna posadka, saj je med bojevanjem velikokrat prišlo do okvare. Posadka je z uničenjem tanka poskrbela, da nebi ta prišel v sovražnikove roke.
T-100 je bil dvokupolni tank Sovjetske zveze. Povod za projekt je dala Rdeča armada. Povod je bila zamenjava tanka T-35 s petimi kupolami. Tank T-35 je bil narejen po izkušnjah v španski državljanski vojni in Sovjetska zveza se je iz te vojne naučila kako pomembna je velika zaščita na srednjih in težkih tankih. Kljub temu, da T-35 ni bil nikoli uporabljen v bojih, je bil ranljiv tudi pred lahkimi tanki. Ta tank je imel še eno značilnost, imel je več kupol. Več kupolni tanki so bili značilni za trideseta leta. Povod je bil britanski tank Vickers A1E1 Independent. Prototip tanka T-100 je bil testiran leta 1939 v zimski vojni. Zaradi slabih rezultatov ni šel v serijsko proizvodnjo. Kasneje so ga zamenjali s tankom Kliment Voroshilov.
Tank Grote je bil tank Sovjetske zveze. Med diplomatskim obiskom Sovjetske zveze v Nemčiji leta 1929, je nemški inžinir Edward Grote povabil Sovjete k sodelovanju pri izgradnji skupnega tanka. Leta 1930 so začeli izdelovati tank imenovan tank Grote (TG). Prototip so končali leta 1931. Tank je bil oborožen s topom kalibra 76.2 mm in 37 mm. Sekundarna oborožitev so bili puškomitraljezi, ki jih je bilo 5. Tank Grote so nameravali serijsko izdelovati, vendar se je že po prvih testih pokazalo, da bi bilo nesmiselno izdelovati te tanke, zato so mu dodali oznako le eksperimentalni tank.
