Zajčkovo leto
Kratko sodobno pravljico Zajčkovo leto je napisala slovenska mladinska pisateljica Svetlana Makarovič, ilustrirala pa Elga Tušar.Prvič je bila izdana leta 1993, pri Državni založbi Slovenije, v Ljubljani.
Analiza
urediMotivno - tematsko avtorica obravnava arhetipsko tematiko kot odhod glavnega junaka od doma.
Glavna književna oseba je zajček Uhko z motivom živali brez repa. Svojo pot začne s pesmijo, ki mu odpre vrata skozi štiri letne čase. V vsakem letnem času sreča druga bitja in dogodke (od barvanja jesenskega listja do delanja snega s Pehtro »babo«).
Stranske književne osebe v kratki sodobni pravljici so coprnica Hudaura, gozdni palček, Jutrman, kresnica, metulji, Pehtra »baba«, potočne vile, sneženi mož, škrat Šotka, škopniki, Vesne, Veliki Kresnik, Vetrova ptica, Vrbove mačice, zvončnica, Zeleni Jurij in zimski »možiček«, ki v razpletu zgodbe glavnemi književni osebi podari rep.
Književni prostor je narava (gozd in travnik), književni čas so štiri letni časi.
Posebnost kratke sodobne pravljice je prepletenost z bajeslovnimi bitji slovenske mitologije (Zeleni Jurij, Veliki Kresnik…), čudovit prikaz dogajanja v naravi v različnih letnih časih in pester jezik, prepleten s poezijo.
Posebnost v kratki sodobni pravljici je tudi prepletenost človeških in živalski likov, ki so počlovečeni, saj v zgodbi prikažejo različne značajske lastnosti (dobrota, nevoščljivost…). Glavna književna oseba zajček Uhko v realnosti predstavlja otroka, ki na poti skozi življenje spoznava resničnost sveta.
Vir
uredi- Makarovič, S. (1993): Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije (COBISS)
Literatura
uredi- Marijana Kobe (1987): Pogledi na mladinsko književnost; Ljubljana: založba Mladinska knjiga