Vampir z Gorjancev

Mate DOLENC: Vampir z Gorjancev. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Nova slovenska knjiga). 275 str. (COBISS)

O avtorju

Mate Dolenc (rojen Matevž) je slovenski pisatelj, prevajalec in podvodni ribič. Rodil se je 5. oktobra 1945 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, vendar študija nikoli ni končal. Od leta 1973 deluje kot svobodni pisatelj, pred tem pa je bil za tri leta zaposlen pri tedniku Mladina. Kar nekaj časa je sodeloval z otroško revijo Kekec, kjer je v rubrikah o avtomobilih (Jekleni konjiček) in ladjah (Moja široka cesta) na poseben način predstavljal stvari iz sveta odraslih. Že kar nekaj časa pa obljavlja članke na temo Jadrana v navtični reviji Val. Najprej je veljal za pisatelja urbanega sveta in mestne mladine, kasneje pa je spremenil zvrst pisanja in kot pravi sam, piše »o ribičih in ribah in podvodnem svetu in o kmetih in vinogradnikih, o otokih in morju, pa v mnogih novelah o slovenskih vaseh in trgih in Gorjancih in Obali in Vipavski dolini in celo Afriki itd.« (Jamnik, 2010) Za svoja dela je prejel vrsto nagrad: leta 1986 Levstikovo nagrado za delo Morska dežela na železniški postaji, leta 1989 Kajuhovo nagrado za mladinski roman Strupena Brigita, leta 1995 pa je za deli Pes z Atlantide in Rum in šah prejel nagrado Prešernovega sklada. Za mladinsko delo Leteča ladja je leta 2004 kot prvi dobil nagrado desetnica. Knjiga Polnočna kukavica in druge zgodbe iz leta 2008 je bila med petimi finalistkami za večernico 2009 in med desetimi nominirankami za desetnico 2010. Prevaja iz angleščine (Robert A. Heinlein: Vesoljski bojevniki, 1998; Thomson Hunter: Strah in groza v Las Vegasu, 1999) in hrvaščine.

Bibliografija

Kratka proza

• Menjalnica (1970) (COBISS)
• Razkošje v glavi in Nenavadna Slovenija (soavtor Slavko Pregl, 1974) (COBISS)
• Potopljeni otok (1976) (COBISS)
• Gorenčev vrag (1977) (COBISS)
• Vloga mojih škornjev v angolski revoluciji (1985) (COBISS)
• Praznik republike ali abrakadabra (1987) (COBISS)
• Rum in šah (1993) (COBISS)

Povest

• Vampir z Gorjancev: Fantastična povest (1979) (COBISS)

Romani

• Peto nadstropje trinadstropne hiše (soavtor Dimitrij Rupel, 1972) (COBISS)
• Aleluja Katmandu (1973) (COBISS)
• Njen modri dežni plašč (1990) (COBISS)
• Pes z Atlantide (1993) (COBISS)
• Morje v času mrka (2000) (COBISS)

Mladinsko delo

• Morska dežela na železniški postaji (1986) (COBISS)
• Velika ptičja zadeva (1987) (COBISS)
• Golo morje (1988) (COBISS)
• Strupena Brigita (1989) (COBISS)
• Leteča ladja (2002) (COBISS)
• Morsko dno pripoveduje (2004) (COBISS)
• Zabloda laboda in druge zgodbe (2006) (COBISS)
• Polnočna kukavica in druge zgodbe (2008) (COBISS)
• Kraljičin lipicanec in druge zgodbe (2009) (COBISS)
• Maščevanje male ostrige (2010) (COBISS)

Ostale knjige

• Podmorski svet in mi (potapljaški zbornik, 1991) (COBISS)
• Ozvezdje Jadran (potopis, 1998) (COBISS)
• Z masko v podvodni svet (izobraževalna slikanica, 1999) (COBISS)
• Morski portreti: Ribe, raki in školjke Jadrana (leksikon, 2003) (COBISS)
• Potapljanje na vdih in podvodni ribolov (strokovna knjiga, 2004) (COBISS)

O delu

Povest Vampir z Gorjancev je bila prvič izdana leta 1979 pri založbi Mladinska knjiga. Do prvega ponatisa je prišlo leta 1995 pri založbi Mladika. Knjiga pa je ponovno izšla tudi leta 2004 pri založbi DZS v Dnevnikovi zbirki Slovenska zgodba. Povest je razdeljena na štiri dele, in sicer na prvi del, intermezzo, drugi del ter epilog. Prvi del je nadalje razdeljen na osem, drugi pa na enajst podpoglavij. Povest obsega 275 strani oz. približno 95.000 besed. Dolenc v svoji danes že kultni povesti izkoristi tematiko vampirstva kot »močan satirični element, katerega uporabi za prikrito roganje nekdanji komunistični oblasti, ki je pri ljudeh zbujala strah, spoštovanje in občutek konstantne prisotnosti nevidne avtoritete«. Tone Peršak v svoji kritiki trdi, da je Dolenc z izbiro večne vampirske tematike hotel opozoriti na univerzalnost in nezmožnost spremembe socialnega položaja glavnih političnih funkcionarjev, ki je skozi zgodovino vedno enak. Oblast je vedno skrita, odmaknjena in skrivnostna, hkrati pa je vedno na takšen ali drugačen način prisotna med ljudstvom. Na drugi strani pa se ljudstvo nemočno prepušča pijančevanju in razbrzdanim orgijam, saj je nesposobno storiti karkoli proti skriti in odmaknjeni vampirski oblasti.

Povest

Povest naj bi se gibala med daljšim romanom in kratko novelo, kar pa večkrat ne drži. Miran Hladnik ugotavlja, da je povest po dolžini veliko bližje noveli kot pa romanu. V večini primerov naj bi obsegala nekje med 20.000 in 45.000 besedami, velikokrat pa teži celo k manjši dolžini. Vsebinsko in estetsko naj bi bila povest manj pomembna od romana, predvsem zaradi svoje prisilne poučnosti, sentimentalnosti in brezdistančnosti. Opisovala naj bi predvsem zunaje dogodke, poleg tega pa naj se praviloma ne bi spuščala v globlji opis literarnih oseb. Roman naj bi bil torej subjektivnejši, saj se suče okoli značaja literarne osebe, in vsebinsko ter estetsko superiornejši.

Fantastika

Fantastika

Obnova

Dvajsetletni pisatelj in študent književnosti Roman je tipičen predstavnik študentske generacije šestdesetih let, katero so zaznamovali hipijevstvo in študentski nemiri. S svojim najboljšim prijateljem Rodinom poslušata rock glasbo, popivata v študentskih gostilnah, spita s študentkami in pišeta satire ter pesmi. Zgodba se dogaja na Dolenjskem, v okolici Šentjerneja, deloma pa tudi v Ljubljani, kjer prijatelja študirata. Pisatelj opisuje ljubezensko zgodbo med Romanom in že poročeno Lenoro, ki sta se prvič zagledala nekega 1. novembra na pokopališču v dolenjski vasici Gradišče. Roman se v trenutku zaljubi. Njuno razmerje je predvsem telesno in polno strasti. Zgodba doseže vrh, ko Roman izve, da sta Lenoro in njenega sina Urha ugrabila Lenorin mož Krot in njegov šef, vaščanski veljak Kartnervald – oba že več let mrtva – in ju odpeljala v vampirsko trdnjavo, ki stoji v gozdu pri zapuščeni vasici Zavratno. Roman ob pomoči svojega prijatelja Rodina in župnika Lesjaka iztrga Lenoro in Urha iz Kartnervaldovih krempljev. Zgodba se konča, ko sredi bežanja iz vampirske trdnjave Urh spremenjen v vampirja zasadi dolga podočnika Romanu v vrat, kar jasno kaže na konec filma Romana Polanskega Ples vampirjev, ki je v povesti tudi večkrat omenjen.

Odmevi v javnosti

Povest je leta 1988 v češčino prevedel češki slavist František Benhart. Leta 2008 pa je slovenski režiser Vinci Vogue Anžlovar po tej povesti posnel istoimenski film v katerem nastopajo Sebastijan Cavazza (Roman), Inti Šraj (Lenora), Gregor Luštek (Rodin), Vlado Novak (Kartnervald), Jonas Žnidaršič (Jup) in drugi.

Viri in literatura

Viri

Mate DOLENC: Vampir z Gorjancev: Fantastična povest. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. (COBISS)

Literatura

Tilka JAMNIK: Mate Dolenc: Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. Sodobnost 74/9 (2010). 1146–49. (COBISS)

Tone PERŠAK: Mate Dolenc: Vampir z Gorjancev. Sodobnost 28/8-9 (1980). 842–44.

http://www.dogaja.se/znani-slovenci/3713/mate_dolenc, 21. 11. 2013

http://www.knjigarna-beletrina.com/avtorji/mate-dolenc/1538, 21. 11. 2013

http://lit.ijs.si/slov_pov.html, 27. 10. 2013