Razmnoževanje/Celični cikel
(N, K) označuje celico z določenim številom kopij vsakega kromosoma (ploidnostjo), kar označuje N. Pri človeku in večini živali je N ali 1 (haploidnost) ali 2 (diploidnost). K označuje število kromatid na vsakem kromosomu in je 1 (enokromatidni kromosom) ali 2 (dvokromatidni kromosom). (2, 1) celice srečamo v interfazi. Celični cikel običajne človeške celice, ki se deli, je dolg 24 ur. Interfaza traja okoli 20 ur, mitotska faza le okoli 4 ure, kar je smiselno, saj je interfaza dejansko "življenje" celice, med katerim celica sprejema hranilne snovi, izraža svojo DNA in raste. Tej fazi ne smemo reči "faza počitka" v smislu odsotnosti deljenja celice ali odsotnosti pripravljanja na deljenje celice, saj se celica že ob začetku druge polovice interfaze začne pripravljati na delitev, vendar to še ni del mitotske faze! Interfazo delimo na tri podfaze: G1 (gap one), S (synthesis) in G2 (gap two).
G1
urediG1 je prva podfaza interfaze in nasploh prva faza celičnega cikla. Pri ljudeh traja približno ⅓ celičnega cikla. V tej fazi celica prepiše gene, katerih prevedene beljakovine sodelujejo pri sintezi DNA, na mRNA, če je na razpolago dovolj nukleotidov, in jo prevede v beljakovine, če je na razpolago dovolj aminokislin. Za prestop v S fazo mora biti tudi temperatura ustrezna ter biti dovolj prostora za rast. Če pogojev ni, gre celica v G0 fazo, ki ji rečemo tudi faza počitka. Nekatere celice lahko iz G0 faze ponovno vstopijo v G1 fazo. Včasih razlikujemo celice v G0 fazi, ki lahko gredo ven iz G0 faze, ter tiste, ki ne morejo, na primer nevrone in celice srčne mišice, ki vstopijo v G0 fazo, ko se do konca diferencirajo; takrat uporabljamo za prejšnje izraz "celice v G0 fazi", takšne so pri človeku na primer parenheimske celice v jetrih in ledvicah, ter za slednje izraz "mirujoče celice", angleško "quiescent cells". Naslednja trditev je napačna: "Če se celice ne premakne iz G1 v S fazo, se premakne iz G1 v G0 fazo." Pravzaprav se po treh urah celica odloči, ali bo nadaljevala z G1 fazo ali pa bo prešla v G0 fazo. Tej točki rečemo R, kar pomeni restriction point. Fazo v G1 pred R točko imenujemo G1-pm, kar pomeni G1 post-mitotska faza, saj ta faza nastopi takoj po mitozi. Interval med R točko in S fazo imenujemo G1-ps, kar pomeni del G1 faze pred S fazo. Večina vretenčarskih celic je v G0 fazi. Izraz G0 faza uporabljamo tudi pri celicah, ki enkrat ali večkrat šle skozi mitozo (mitoza je po definiciji podvajanje jedra), torej imajo dva ali več jeder (multinuklearne celice), pa se niso razdelile, kar pomeni, da niso šle skozi citokinezo, pri kateri se deli citoplazma; takšne celice so na primer v mišicah.