Kmečka povest: Razlika med redakcijama

 

Tudi zadihani slog [[w:Anica Zidar|Anica Zidar]] (''Pomladne vode'', 1980) z obiljem tropičij in presežkom psihologiziranja utegne zoprnega intelektualnega bralca motiti. Glavna junakinja je v svoji borbi za dediščino ponovno moralno problematična, ne da bi se tega avtorica zavedala, naturalističnemu ubesedovalnemu idealu se približuje s preklinjanjem in vulgarizmi, ki žal niso tako funkcionalni kot pri njenem moškem soimenjaku Pavletu Zidarju. Mimogrede naj bo razkrito, da zaslužijo kritiški ukor tudi nekatera dela Janeza Švajncerja, Ladislava Črnologarja (njegova povest Na gredi, 1980, je primerek slovenskega planinskega Heimatromana) in Joži Munih-Petrič, za ravnotežje pa pohvalimo Katico Horvat (Zatrto hrepenenje, 1989), ki se je v zbirki žal pojavila le enkrat, Ivana Sivca in Janeza Zupana, iz konkurenčne založbe Prešernove družbe pa Polono Škrinjar (''Grenko brinje'').

 

'''Ivan Sivec''' je z dvanajstimi kmečkimi povestmi (izšle so v glavnem pri Kmečkem glasu, nekatere so že ponatisnjene) trenutno rekorder našega žanra. Priznati mu je treba gladko pisavo, verziranost in poznavanje bralca, kar vse mu je priskrbelo visoko stopnjo popularnosti. Čeprav je Sivčev junak naivne vrste, s hvaležnostjo pogrešamo to, kar sicer pri literaturi za ljudstvo najbolj moti – naivnost avtorja. Prvim Sivčevim kmečkim povestim sicer ni težko določiti dogajalnega časa med obema vojnama, pa zanje kljub temu ni primerno reči, da so zgodovinske, saj jih označuje nekakšna brezčasnost, značilna za folklornoidilični žanrski podtip. S Pesmijo njenih zvonov (1972, 1982, 1992) je navezal na baladno intonirano kmečko idilo iz začetka slovenske pripovedne proze – najprej pomislimo na kakšno Marjetico Antona Kodra (1877). Nenavadni večkratni tragični konec (zaradi ljubezenskih preprek znorela in utopljena nevesta, mrtvi ženin, mrtva oče in mati, mrtvi mož ...) celo pretirava izhodiščni vzorec. Nadaljnje Sivčeve povesti si iz folklorne kulise izbirajo posamične motive ali probleme in jih izpostavljajo celo do te mere, da pridejo v naslov: Grenki kruh (1974) enciklopedično predstavi lončarsko obrt, Korenine grunta (1975) žensko nepripravljenost, prevzeti nase breme dela na gruntu, Pristrižene peruti (1977) in Ženin proti svoji volji (1991) odmiranje gorskih kmetij, Setev pomladnega vetra (1980) trmo in zlobo tradicionalnega kmečkega gospodarja, Beg pred senco (1986) alkoholno omamo, Godec pred peklom (1989) svet narodnozabavne glasbe.