Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

Tudi v slovenski ljudski/folklorni prozi je živalska tematika obsežna in raznolika. Obsega različne živalske pravljice in basni. Od kdaj je pri nas dosti zajcev, kosmatincev in volkov pa ne več in kako je nekomu lahko »majhna žaba mojster« in kako lahko koga »sam pogled umori« izvemo v razlagalni živalski pravljici [[w:Dolgouhec in medved|Dolgouhec in medved]], od kdaj vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, pa ga ne more dobiti, pa v razlagalni pravljici [[w:Zakaj teče volk za zajcem|Zakaj teče volk za zajcem]]. Vsak ima svoj stil in posnemanje ni lepa lastnost in se ti tako vedenje lahko maščuje uči basen [[w:Lisica in jež|Lisica in jež]]; lisica se je dobro opraskala in opekla po gobcu, ko je posnemala ježa pri nabiranju hrušk. [[w:Miška je šla k čevljarju|Miška je šla k čevljarju]] je verižna živalska pravljica, ki se za miško vedno tragično konča - razpara si trebušček, ko leze čez plot in mora k čevljarju, ki naj bi ji ga zašil. Sicer pa otrok ob branju te pravljice spozna, kako so stvari na tem svetu soodvisne. Dvakrat so izšle v Čebelici slovenske ljudske basni pod naslovom ''Podkovana žaba''. Nosilci paraboličnih zgodb so živali, ki izhajajo iz domačega življenjskega okolja in kažejo v medsebojnih odnosih na napake posameznika in na odnose v družbi nasploh. Žaba je častihlepna ([[w:Podkovana žaba|Podkovana žaba]]), vol je tih garač, muha pa se baha z njegovim delom ([[w:Muha in vol|Muha in vol]]), maček je samozadosten, kokoš pa v korist drugim ([[w:Maček in kokoš|Maček in kokoš]]), kozi sta trmoglavi itd. Basni uče, da je za čast in slavo treba trpeti, da je mnogo takih, ki se hvalijo s tujim delom, da je »Lastna hvala, cena mala.« Trmoglavost se hladi v kopeli, pravi basen o dveh trmoglavih kozah in basen [[w:Polž in kobilica|Polž in kobilica]] pouči, da se tudi počasi daleč pride, prevzetnost pa vodi v pogubo; da vse, kar je lepo, še ni koristno, zvemo v basni [[w:Zajec in jež|Zajec in jež]].<ref>Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991, Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991, Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 .</ref>

V tuji umetni/avtorski prozi je obsežna živalska tematika, ki je upovedena v raznolikih pravljicah in basnih. [[w:Zrcalce|Zrcalce]] ([[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]) je prikupna živalska pravljica o tem, kako vsak le sebe vidi in kako ima najmočnejši vedno prav. Verižno je zgrajena pravljica [[w:Repica|Repica]] ([[w:Julian Tuwim|Julian Tuwim]]) in uči, da je v slogi moč in uspeh, razlagalna s poučno poanto (zdravila lahko vzamemo le po nasvetu zdravnika) je pravljica [[w:Zakaj je žirafa tako velika|Zakaj je žirafa tako velika]] ([[w:Josef Guggenmos|Josef Guggenmos]]). V njej lahko izvemo tudi, zakaj je mravlja tako majhna. »Ponoči so vsi mački črni!« in »Črn ali bel, ljubezen ne pozna razlike!« sta poanti pravljic [[w:Zgodbi o mačku in slonu|Zgodbi o mačku in slonu]] ([[w:Claude Aveline|Claude Aveline]]). V zgodbi o slonu pa je na zatožni klopi lenoba in skopost. Da so živali najsrečnejše v svojem naravnem okolju in ko vanj poseže človeška roka »objokujejo svojo nesrečo«, kot se je to zgodilo prikupni zeleni žabici, najboljši pevki v ribniku, govori pravljica [[w:Zelena žabica|Zelena žabica]] ([[w:Elsa Lira Gaierol|Elsa Lira Gaiero]]) in o nezadovoljstvu s samim seboj in spoznanju, da je še najboljša lastna podoba, uči pravljica [[w:Sivček|Sivček]] ([[w:Boris Vladimirovič Zahoder|Boris Vladimirovič Zahoder]]). [[w:Ezop|Ezopove]] basni z zgledi karajo pohlep, dvoličnost in svetujejo rahlo nezaupljivost, uče, da leni hitro najde sebi enakega, da lahko z zvitostjo premagaš močnejšega in si rešiš življenje, a med zvitimi je lahko kdo še bolj zvit, da veliki hočejo vedno vladati malim, a majhnost je lahko kdaj tudi prednost in rešuje življenje, da je najbolje biti zadovoljen sam s seboj, kajti vsi se česa boje, in tudi to uče, da se na vrh povzpneš le s premetenostjo. V basnih nam take zglede dajejo živali s stalnimi lastnostmi: leni osel, nezaupljivi medved, krvoločni lev, zvita lisica, plašni zajec, bojeviti petelin, velike in male ribe ter kraljiček. Duhovita in jezikovno igriva je živalska pravljica [[w:Mačji kašelje in živali|Mačji kašelj in živali]] ([[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]), ki na osnovi pregovorov, rekov, frazemov mačji kašelj, boječ kot zajec, neumen kot osel, zinil kot som, len kot trot govori o hudi zameri živali ljudem. V čebelici [[w:Mama žaba in žabčki|Mama žaba in žabčki]] (Gvido Tartalja) so štiri kratke žabje zgodbice, ki pravzaprav odslikavajo vsakdanjost, družinsko življenje. Govore o žabjem jeziku, sprehodu, igranju nogometa na travniku in prepiru, o žabjem koncertu, kjer je žabja družinica družno ugotovila, da je »malo takih, ki cenijo lepo pesem«. Razlagalna o tem, zakaj je konj močnejši od osla, je pravljica [[w:Kdo je ukanil osla|Kdo je ukanil osla]] in poučna, saj pove, da kakovostna hrana vpliva na velikost in moč. [[w:Bela sova in modra miš|Bela sova in modra miš]] ([[w:Jean Joubert|Jean Joubert]]) je pravljica, ki svari pred nepreudarnostjo in naivnostjo, kajti zaupati sovražniku je največja zmota. V pravljici Zibelka v pesku je upoveden način življenja želv, saj jim je »pesek zibelka in sonce topla odeja« in upovedeno je prijateljstvo in sožitje s polži. [[w:Lena čebela|Lena čebela]] ([[w:Horacio Qiroga|Horacio Qiroga]]) je živalska zgodba s poanto (dogajalni prostor v Argentini-Buenos Airesu): »Ne pamet, delo je tisto, kar nas dela močne. Cilj, h kateremu težijo naši skupni napori - sreča vseh - je lažje dosegljiv s trudom vsakega posebej. Ljudje temu pravijo ideal.« O vplivu stripov na naše male strastne bralce stripov govori pravljica [[w:Miška iz stripov|Miška iz stripov]] ([[w:Giani Rodari|Giani Rodari]]), saj soočenje mačk in miši iz stripov s tistimi iz realnosti pove, da se prve v tem svetu ne morejo znajti in sporazumeti. [[w:Skokica in žabon Smolon|Skokica in žabon Smolon]] ([[w:Ružena Červenkova|Ružena Červenkova]]) uči, da se v življenju nikogar večno ne drži smola in tako Smolona začno zelo spoštovati ob pametni ženi.<ref>Marjana Kobe:''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991, Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991.</ref>

== Viri ==