Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodatek virov |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27:
Besedila v čebelicah so ljudska/folklorna in umetna/avtorska, tako [[w:poezija|poezija]] kot [[w:proza|proza]]. 42 je ljudskih/folklornih proznih besedil (16 slovenskih in 26 neslovenskih del), 5 ljudske/folklorne poezije, torej je približno ena četrtina vseh besedil ljudskih/folklornih. 27 je čebelic umetne/avtorske poezije (21 slovenskih in 6 neslovenskih del), 129 pa umetne/avtorske proze (57 slovenskih in 72 neslovenskih del). 5 je čebelic z ugankami različnih slovenskih avtorjev. V 8 čebelicah je še beseda o avtorjih in v 1 o književnem delu ob spremni besedi različnih avtorjev, najpogosteje pa urednika.
Besedila so tako rekoč vseh književnih vrst: tistih iz tradicionalnih virov, kot so ljudska/folklorna [[w:pravljica|pravljica]], [[w:pripovedka|pripovedka]], [[w:bajka|bajka]], otroška ljudska/folklorna pesem, klasična umetna/avtorska pravljica, didaktične vrste, kot je [[w:uganka|uganka]], [[w:basen|basen]] itd. Veliko je sodobne otroške poezije, iracionalne in realistične proze z najrazličnejšo motiviko in tematiko.<ref>Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 38-42; terminologija književnih zvrsti, vrst (ljudska/folklorna) po knjigi Marjana Kobe:''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 in po knjigi Marija Stanonik: ''Teoretični oris slovstvene folklore'', Založba ZRC, Ljubljana 2001, Igor Saksida: ''Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti'', Otrok in knjiga, 31, 32, Obzorja, Maribor 1991, Matjaž Kmecl: ''Mala literarna teorija'', Borec, Ljubljana 1976, </ref>
Vse neslovenske čebelice so prevedene, pogosto prirejene starostni stopnji na različne načine. Vsi prevodi in priredbe so zelo kakovostni, nekateri po živosti ali poetičnosti jezika prav izstopajo (npr. prevodi [[w:Zdenka Jerman|Zdenke Jerman]] in [[w:Marjana Samide|Marjane Samide]], [[w:Miha Mate|Mihe Mateta]], [[w:Ivan Minatti|Ivana Minattija]], [[w:Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]).
Vrstica 103:
Narobe svet je upoveden v pesmi Milovana Vitezovića [[O pozabljivem dedu]]. Da ponavadi ljudem najbolj preseda prav to, kar sami radi počnejo, pravi pesem Milovana Danojliča [[Kaj komu preseda]] in v obliki verzificirane proze so upesnjeni stari Slovani ([[Kaj so med drugim počeli stari Slovani]]). Domiselna je pesem z oživljenimi mestnimi tramvaji (Dvojka, Sedmica, Štirica itd.) »Spijo na nogah, samo snažilka jim čisti/ ušesa, umiva zobe, da jih vsi beli nikdar ne bole./« ([[Kako spijo tramvaji]]). V pesmi [[Sreda (pesem)| Sreda]] se pesnik jezikovno in pomensko igra z besedo sreda: »Spredaj sreda / in zadaj sreda.«/.../»Ena sreda/ in druga sreda/ in tretja sreda«/.../ in jo piše tok zavesti: »Ded dolgo v postelji o tem razpreda./ Nekomu neka muha nekam seda./ Stopil se je poslednji košček leda«/.../ V pesmi [[Prvi pomladni dan]] se je pomlad sprehodila po glavnih parkih v jugoslovanskih glavnih mestih: Kalemegdanu, Maksimiru, Tivoliju. Narava zaživi v vsej lepoti:»Sonce je stanovanje/ zaprlo in šlo na sprehod./« Opravilo je z zadnjim snegom na Kalemegdanu, v Maksimiru drevje že popke dobiva in v Tivoliju »blag veter ljubkuje nek cvet.« Antropomorfne lastnosti ima v nekaterih pesmih živalski svet. V živalskem vrtu na Kalemegdanu je dobila vnetje v grlu žirafa in kličejo na pomoč veterinarja v pesmi Branka Ćopića [[Trinadstropni bolnik]] in v pesmi Dubravka Horvatića [[Krokodili (pesem)| Krokodili]] so glavni junaki krokodili, ki se v šoli učijo krokodiljih veščin (»/.../kako se plazi, da se jih v trstju nič ne opazi,/kako se napravijo tihi, čim tišji/in kakor milni mehurji neslišni./.../«) da tako lahko plavajo po Nilu.
V čebelici z naslovom [[w:Romska uspavanka|Romska uspavanka]] je upovedeno romsko življenje in doživljajski svet Romov: popotništvo, brezdomstvo, romsko bivališče, sejem, spomini na dogodke v otroštvu. V njej so pesmi z živalsko motiviko in motivom iz narave, tudi nežna uspavanka in izštevanka.<ref>Niko Grafenauer: ''Sodobna slovenska poezija za otroke'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991, Barbara Hanuš: ''Igra v sodobni poeziji za otroke'', Otrok in knjiga, 21, Obzorja, Maribor 1985 ter Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987
==Uganke==
Vrstica 122:
Številne so živalske pravljice, v katerih je lovec kaznovan za svoje tatinske pohode na divje živali (nemška [[w:Divji lovec|Divji lovec]]), govore o prijateljstvu, ki se izkazuje v dejanjih in dobroto poplača z dobroto, (kabardinska, [[w:Golob in mravlja|Golob in mravlja]]), kako si s toženjem sam izkoplješ jamo (kabardinska [[w:O bolnem levu in lisici|O bolnem levu in lisici]]). Človeku je želva v zgodovini pomenila bitje, ki skrivnostno hrani v lupini svojega oklepa misel umirjeno dolgega življenja. Želve imajo močan simboličen pomen pri skoraj vseh starih ljudstvih, tudi Kitajcih. Njihova vpotegnitev v oklep je simbol duhovnega stanja ali koncentracije. Je simbol umirjenosti in dolgega življenja, simbol pazljivosti in zaščite. Pomeni tesno povezanost z domom. - Kar ima osemdesetletni starec želvo, je star deset tisoč let kot njegova želva v kitajski pravljici [[w:Starec in želva|Starec in želva]]. V ruski pravljici [[w:Zajčkova hišica|Zajčkova hišica]] nas lisičja zvitost in zajčja naivnost poučita, da moraš paziti, komu boš kaj zaupal in da prijatelja spoznaš po dejanjih. Odločnemu in vztrajnemu petelinu uspe spoditi lisico iz hišice. Motivacija temelji na ponavljanjih dogajanja. Madžarsko živalsko pravljico [[w:Zajčkov zvonček|Zajčkov zvonček]] odlikujejo zajčkovi čustveni vzgibi, ki jo zapletajo in razpletajo ter poučno oblikovana verižna zgodba o soodvisnosti stvari v vsakdanjem življenju. Indijska živalska pravljica [[w:Miška si izbira ženine|Miška si izbira ženina]] nas popelje na breg reke Ganges in uči, da se samo »enako lahko z enakim druži«. Ruska pravljica [[w:Trije medvedi|Trije medvedi]] je prikupna verjetno zato, ker je upovedena tričlanska medvedja družinica, s katero se otrok zlahka identificira, še posebno z malim Miškom. Makedonska pravljica [[w:Petelin in sonce|Petelin in sonce]] je razlagalna: sonce podnevi vstaja in ponoči čepi v morju, odkar ga je jež hotel oženiti. Verižno je grajena albanska živalska pravljica [[w:Kdo se je ustrašil|Kdo se je ustrašil]]. Da ima strah velike oči, je sporočilo pravljice, plašljiv pa je seveda zajček, ki ga je prestrašilo jabolko, ki je padlo nanj z drevesa. Pravljica je verižno oblikovana. Osnovna tema v letonski pravljici [[w:Miza v gozdu|Miza v gozdu]] je socialna. Glavna oseba je revni starček, ki je znal izdelovati nečke, pa kljub pridnosti nekega dne ostal lačen in brez dela. Pa je bil njegov trud bogato poplačan: svojo pojedino so mu v gozdu ob daljšem počitku prepustile prestrašene živali medved, volk, lisica. V kitajskih živalskih zgodbah pod naslovom [[w:Lahkomiselni srnjaček|Lahkomiselni srnjaček]] so upovedene različne živali: sloka in školjka, orangutani, srnjaček itd. Uče, da brez dela ni jela, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, da je vino v pogubo, da zaradi lahkomiselnosti, nepreudarnosti lahko izgubiš življenje; lisica z zvitostjo prežene leva in zaradi lahkovernosti so ljudje osramočeni okameneli, ko so spoznali trgovčevo prevaro s sveto ribo.
V Čebelici so številne basni. V arabskih basnih nastopajo krokar, hijena, lisica, lev, bik, opica in mački pa tudi trgovec. Basni uče, da z vztrajnostjo in močno voljo dosežeš svoj cilj, da si z zvitostjo in iznajdljivostjo rešuješ življenje, da pametni ne verjame svojemu sovražniku in vsak zločinec prej ali slej na sebi občuti še večji zločin. Pripada ti le tolikšen delež, kot si si ga pravično prislužil. Zanimivo je, da je opica v basnih vedno pravičen razsodnik in lev brezkompromisen, močan vladar. V čebelici [[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]] so zbrane živalske pravljice severnoameriških Indijancev. V njih se kaže njihov mitološki svet. O nastanku človeškega rodu in ras govori razlagalni mit [[w:Kako je kojot ustvaril različne ljudi|Kako je kojot ustvaril različne ljudi]]. Vsak poje svojo pesem uči nočna pravljica [[w:Kojot in miš|Kojot in miš]], govore še o prijateljski slogi in požrtvovalnosti; prijateljstvo je vedno na preizkušnji, sovražnikov ne manjka ([[w:Kojot in puma|Kojot in puma]]). O nastanku žab, od kdaj golob gruli in kako je krokar postal črn zvemo v treh razlagalnih pravljicah ([[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]], [[w:Žalujoči golob|Žalujoči golob]], [[w:Kako je krokar postal črn|Kako je krokar postal črn]]). V zgodbi [[w:Krastača in miš|Krastača in miš]] pa bi nauk lahko izrazili s pregovorom: Milo za drago. Krastača je miši vrnila kritiko na račun svoje zunanjosti. V eni od pravljic zvemo od kdaj in zakaj se izmenjavata dan in noč in od kdaj ima ameriška veverica hoki tri proge po hrbtu (odkar jo je opraskal medved, ki je bil samo za noč, veverica pa samo za dan), od kdaj in zakaj se glasi prepeličje petje »Vse pobil, vse pobil« pa zvemo v pravljici [[w:Prepelica|Prepelica]]. Afriške basni v čebelici z naslovom [[w:Mišek zmagovalec|Mišek zmagovalec]] imajo skupno poanto: v slogi je moč, ne v fizični premoči ali veličini. Basni povzdigujejo bistra, zvita dejanja lisice, želve, koze in kritizirajo neumna, naivna, nepreudarna dejanja kokoši, antilope, bikov.<ref>Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991, Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991, Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987
==Slovenska otroška/mladinska umetna/avtorska proza==
Vrstica 142:
Med klasične umetne/avtorske pravljice sodi (bajka) [[w:Lojze Zupanc|Lojzeta Zupanca]] [[w:Sinček palček|Sinček palček]], v kateri je dobrota moža in žene do gorjanske vile poplačana z drobnim bajeslovnim bitjecem, sinčkom palčkom, ki je zanju skrbel in jima pomagal do smrti, [[w:Dragotin Kette|Kettejevo]] [[w:Šivilja in škarjice|Šivilja in škarjice]], s čudežnimi škarjicami, ki jih ni bilo mogoče ustaviti. [[w:Fran Roš|Roševa]] pripoved [[w:Vid Nikdarsit|Vid Nikdarsit]] pa je realistična, vzgojno naravnana pravljica, ki uči, da je smisel življenja v uku in delu.
Kar številne so v Čebelici živalske pravljice in basni in pravljice o naravi. Med njimi so vzgojno naravnane eksemplarične zgodbe, kakršne so [[w:Franc Ksaver Meško|Meškove]] [[w:Luna in žabica|Luna in žabica]], [[w:Otrok in kamen|Otrok in kamen]], [[w:Žaba in lastovka|Žaba in lastovka]], ki uče, da je lepota kratkotrajna in minljiva, zato ne bodi zagledan vase; da se je treba ljudi, ki imajo kamen namesto srca, varovati, kajti kamen je neobčutljiv za dobro in slabo, za bolečino in radost; o hrepenenju po nežnosti in lepoti, prostosti in svobodi. Pripoved [[w:Zakaj je dren tako krivenčast|Zakaj je dren tako krivenčast]] pa je domiselno razlagalna, Kettejeve [[w:Basni|Basni]] uče, da kdor hoče koga zapeljati, mora nastavljati tanke, malovidne mreže ([[w:Muha in pajek|Muha in pajek]]), da tudi v najtežjih trenutkih ne smeš zapustiti svoje domovine ([[w:Vrabec in lastovka|Vrabec in lastovka]]), da častihlepnost, požrešnost in nepreudarnost pogubljajo ([[w:Srna in orel|Srna in orel]]), v basni [[w:Mačka in miš|Mačka in miš]] pa Kette obsodi hinavščino. Tudi v basni [[w:Krt modrijan|Krt modrijan]] nas krt pouči, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih in kokoši je hinavščino dokazal petelin ([[w:Petelin in kokoš|Petelin in kokoš]]) in je spoznala, da resnica boli. Da imajo ljudje radi take, ki znajo dobro deliti ponazarja basen [[w:Čebelica in čmrlj|Čebelica in čmrlj]]. Inovativna različica živalske pravljice je [[w:Lisjaček v Luninem gozdu|Lisjaček v Luninem gozdu]] [[w:Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]], v kateri pisateljica uprizarja samosvoj živalski svet. Tudi v najhujših stiskah ne smeš obupati. Obstaja kraj - Lunin gozd, kjer je vse dobro poplačano, kjer vlada prijateljstvo, kjer ni samote, lakote in mraza. [[w:Janez Trdina|Trdinova]] živalska pravljica [[w:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]] je razlagalna, saj pouči, da lisica lovi sama brez »pobratimov«, odkar je volku in medvedu dobroto, ker sta ji rešila življenje, poplačala, da ju je pogubila. Kako nevarna je neubogljivost in neprevidnost pa je lepo razvidno iz živalske pravljice [[w:Mira Mihelič|Mire Mihelič]] [[w:Tiček Matiček|Tiček Matiček]]. Inovativne so [[w:Male pravljice|Male pravljice]] Franja Frančiča: [[w:Pravljica o zajcu in naglici|Pravljica o zajcu in naglici]] je domiselno razlagalna, v drugi, [[w:Pravljica o mestnem in vaškem golobu|Pravljica o mestnem in vaškem golobu]], Frančič aktualizira ekološko in bivanjsko problematiko mestnega življenja, ki pa se je meščani očitno ne zavedajo. V pravljici [[w:Pravljica o snežni kraljici|Pravljica o snežni kraljici]] pa pisatelj poetično, pravljično naslika zimo in pomlad v podobi Snežne in Pomladne kraljice. Obe sta očarljivo lepi, prva v snu in druga potujoča v svoji zeleni cvetoči opravi (»sanja snežne sanje, domuje v ledenem dvorcu, v sanjah obišče vse snežne dežele, se vozi v stekleni kočiji, poganja jo belo jadro«; »druga obleče zelen pajčolan, v lase zatakne cvetove vseh barv, potuje na travnati preprogi«). »Le nekdo mora začeti!« pa je ekološki klic v [[w:Pravljica o marjetici in pomladi|Pravljici o marjetici in pomladi]]. To je klic k urejanju, oživljanju pustega mestnega okolja. Prikupni živalski pravljici [[w:Polonca Kovač|Polonce Kovač]] [[w:O dveh občutljivkah|O dveh občutljivkah]] označujeta občutljivost, ki je ponavadi posledica razvajenosti, kot lastnost, zaradi katere se te začnejo izogibati in do takih ne čutijo usmiljenja; če prej ne, ko odrasteš, spoznaš, da vse le ni tako hudo, kot je kazalo. Takrat postaneš odrasel. Živalska pravljica [[w:Alenka Glazer|Alenke Glazer]] [[w:Dežniki|Dežniki]] pa uči, da prevelike razlike razdvajajo.
==Neslovenska otroška/mladinska umetna/avtorska proza==
Vrstica 572:
<ref>Dopolnjeni podatki po knjižici Nataše Pinter, Marjete Strožič ''Od čebelice do čebelice''</ref>
== Viri==
{{opombe}}
| |||