Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.

 

Knjižnica Čebelica vsebuje slovensko otroško umetno/avtorsko poezijo [[w:Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[w:Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[w:Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[w:Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in [[w:Manko Golar|Manka Golarja]], [[w:Ljudmila Prunk-Utva|Ljudmile Prunk-Utve]], [[w:Karel Širok|Karla Široka]], [[w:Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]], [[w:Igo Gruden|Iga Grudna]], [[w:France Bevk|Franceta Bevka]], [[w:Smiljan Samec|Smiljana Samca]], [[w:Bojan Pisk|Bojana Piska]], [[w:Severin Šali|Severina Šalija]], [[w:Matej Bor|Mateja Bora]], [[w:Gitica Jakopin|Gitice Jakopin]], [[w:Neža Maurer|Neže Maurer]], [[w:Kajetan Kovič|Kajetana Koviča]], [[w:Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] in [[w:Ervin Fritz|Ervina Fritza]]; poezijo, ki je nastajala v razdobju več kot stotih let in je tradicionalna in inovativna. V obeh je osrednji [[w:literarni lik|literarni lik]] podeželski ali mestni otrok, upoveden je njegov doživljajski svet, otrok v igri in pri učenju, v ožjem družinskem krogu, s prijatelji v naravi, na dvorišču in v šoli. Igra se pojavlja na ravni teme, besed (jezika), oblike.