Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ko8zolec (pogovor | prispevki)
Ko8zolec (pogovor | prispevki)
Vrstica 141:
Kar številne so v Čebelici živalske pravljice in basni in pravljice o naravi. Med njimi so vzgojno naravnane eksemplarične zgodbe, kakršne so [[w:Franc Ksaver Meško|Meškove]] [[w:Luna in žabica|Luna in žabica]], [[w:Otrok in kamen|Otrok in kamen]], [[w:Žaba in lastovka|Žaba in lastovka]], ki uče, da je lepota kratkotrajna in minljiva, zato ne bodi zagledan vase; da se je treba ljudi, ki imajo kamen namesto srca, varovati, kajti kamen je neobčutljiv za dobro in slabo, za bolečino in radost; o hrepenenju po nežnosti in lepoti, prostosti in svobodi. Pripoved [[w:Zakaj je dren tako krivenčast|Zakaj je dren tako krivenčast]] pa je domiselno razlagalna, Kettejeve [[w:Basni|Basni]] uče, da kdor hoče koga zapeljati, mora nastavljati tanke, malovidne mreže ([[w:Muha in pajek|Muha in pajek]]), da tudi v najtežjih trenutkih ne smeš zapustiti svoje domovine ([[w:Vrabec in lastovka|Vrabec in lastovka]]), da častihlepnost, požrešnost in nepreudarnost pogubljajo ([[w:Srna in orel|Srna in orel]]), v basni [[w:Mačka in miš|Mačka in miš]] pa Kette obsodi hinavščino. Tudi v basni [[w:Krt modrijan|Krt modrijan]] nas krt pouči, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih in kokoši je hinavščino dokazal petelin ([[w:Petelin in kokoš|Petelin in kokoš]]) in je spoznala, da resnica boli. Da imajo ljudje radi take, ki znajo dobro deliti ponazarja basen [[w:Čebelica in čmrlj|Čebelica in čmrlj]]. Inovativna različica živalske pravljice je [[w:Lisjaček v Luninem gozdu|Lisjaček v Luninem gozdu]] [[w:Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]], v kateri pisateljica uprizarja samosvoj živalski svet. Tudi v najhujših stiskah ne smeš obupati. Obstaja kraj - Lunin gozd, kjer je vse dobro poplačano, kjer vlada prijateljstvo, kjer ni samote, lakote in mraza. [[w:Janez Trdina|Trdinova]] živalska pravljica [[w:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]] je razlagalna, saj pouči, da lisica lovi sama brez »pobratimov«, odkar je volku in medvedu dobroto, ker sta ji rešila življenje, poplačala, da ju je pogubila. Kako nevarna je neubogljivost in neprevidnost pa je lepo razvidno iz živalske pravljice [[w:Mira Mihelič|Mire Mihelič]] [[w:Tiček Matiček|Tiček Matiček]]. Inovativne so [[w:Male pravljice|Male pravljice]] Franja Frančiča: [[w:Pravljica o zajcu in naglici|Pravljica o zajcu in naglici]] je domiselno razlagalna, v drugi, [[w:Pravljica o mestnem in vaškem golobu|Pravljica o mestnem in vaškem golobu]], Frančič aktualizira ekološko in bivanjsko problematiko mestnega življenja, ki pa se je meščani očitno ne zavedajo. V pravljici [[w:Pravljica o snežni kraljici|Pravljica o snežni kraljici]] pa pisatelj poetično, pravljično naslika zimo in pomlad v podobi Snežne in Pomladne kraljice. Obe sta očarljivo lepi, prva v snu in druga potujoča v svoji zeleni cvetoči opravi (»sanja snežne sanje, domuje v ledenem dvorcu, v sanjah obišče vse snežne dežele, se vozi v stekleni kočiji, poganja jo belo jadro«; »druga obleče zelen pajčolan, v lase zatakne cvetove vseh barv, potuje na travnati preprogi«). »Le nekdo mora začeti!« pa je ekološki klic v [[w:Pravljica o marjetici in pomladi|Pravljici o marjetici in pomladi]]. To je klic k urejanju, oživljanju pustega mestnega okolja. Prikupni živalski pravljici [[w:Polonca Kovač|Polonce Kovač]] [[w:O dveh občutljivkah|O dveh občutljivkah]] označujeta občutljivost, ki je ponavadi posledica razvajenosti, kot lastnost, zaradi katere se te začnejo izogibati in do takih ne čutijo usmiljenja; če prej ne, ko odrasteš, spoznaš, da vse le ni tako hudo, kot je kazalo. Takrat postaneš odrasel. Živalska pravljica [[w:Alenka Glazer|Alenke Glazer]] [[w:Dežniki|Dežniki]] pa uči, da prevelike razlike razdvajajo.
 
==Neslovenska otroška umetna/avtorska proza==
V neslovenski otroški umetni/avtorski prozi v knjižni zbirki Čebelica prevladuje tip iracionalne proze (klasična umetna/avtorska pravljica) in realistične proze z iracionalnimi elementi ter živalska pravljica in basen. Realistične literature je malo.
V Čebelici se zvrste besedila avtorjev tako rekoč iz vsega sveta: bivših jugoslovanskih republik, Albanije, Grčije, Rusije, Češke, Madžarske, Danske, Finske ... in celo daljne Japonske, od starogrškega [[w:Ezop|Ezopa]] do najsodobnejših avtorjev. Zato je stvarni in domišljijski svet v njih izjemno pisan.
 
Med klasičnimi umetnimi/avtorskimi pravljicami so kar tri [[w:Jakob in Wilhelm Grimm|Grimove]] ([[w:Pepelka|Pepelka]], [[w:Zvezdni tolarji|Zvezdni tolarji]] in [[w:Tri peresa|Tri peresa]]), prvi dve izrazito socialno poantirani. V njih so upovedene pravljične usode dveh deklic (sirote brez staršev in deklice, ki je ostala brez matere pri očetu in hudobni mačehi, različnega socialnega statusa), katerih dobrota in plemenitost sta bili nagrajeni z neizmernim zlatim bogastvom oz. s poroko s carjevičem. V Pepelki in Treh peresih so osebe značajsko polarno karakterizirane in v obeh je največ prostora nemenjenega čudežnim dejanjem (naključjem, čaranjem in spreminjanjem - pretvarjanje iz žabe v gospodično, iz revne deklice v prekrasno oblečeno gospodično itd.). Socialno poantirana je [[w:Hans Christian Andersen|Andersenova]] [[w:Deklica z vžigalicami|Deklica z vžigalicami]] s pretresljivim transcendentalnim koncem, karšen je tudi v sentimentalni romantično simbolistični pravljici [[w:Oskar Wilde|Oskarja Wildea]] [[w:Sebični velikan|Sebični velikan]], ki govori o zmagi ljubezni nad sebičnostjo. V socialno poantirani pravljici [[w:Lonček, kuhaj!|Lonček, kuhaj!]] ([[w:Karel Jaromir Erben|Karel Jaromir Erben]]) je upoveden znan in pogost motiv čudežne reči (v tej pravljici lončka, ki je kuhal kašo), ki je ni bilo mogoče ustaviti, s katerim je vedno kaznovan pohlep ali nepreudarnost. Nepremagljiva ljubezen druži Danico in Iva (dogajalni prostor je Mediteran) v pravljici [[w:Zvezda Danica|Zvezda Danica]] ([[w:Luko Paljetak|Luko Paljetak]]), ki je tudi polna čudežev in spreminjanj, a narava tesno sodeluje z Dobrim in premaga Zlo. Živali pomagajo mlademu, plemenitemu cesarju ugnati ošabno, prevzetno cesarično, ki zahteva izpolnitev neverjetnih želja (npr. sredi poletja si zaželi zimo) v pravljici [[w:Zgodba o razvajeni cesarični|Zgodba o razvajeni cesarični]] ([[w:Desanka Maksimović|Desanka Maksimović]]) in osamljena mala grajska gospodična ([[w:Vrtnice male gospodične|Vrtnice male gospodične]] ([[w:Eleonor Farjeon|Eleonor Farjeon]])) z belo in modro vrtnico splete prijateljstvo z marljivima šolarjema, ki pomagata staršem v kuhunji in na vrtu, v prostem času pa se igrata s sošolci in sta srečna. Kako mora mož znati žensko utišati na spletkarski način, da si reši življenje in pride do denarja in tako z modrostjo užene tudi pohlepno srednjeveško plemstvo govori pravljica [[w:O modrem kmetu|O modrem kmetu]] ([[w:Boleslav M. Dlugoszewski|Boleslav M. Dlugoszewski]]). Podobno poanto ima tudi pravljica [[w:Sreča prismuknjene žene|Sreča prismuknjene žene]] ([[w:Nazim Hikmet|Nazim Hikmet]]). Bajčno poetično podobo letnih časov, zime in zimskih časov je napisala [[w:Lucyna Krzemienicka|Lucyna Krzemienicka]] [[w:O starki Zimi in njenih pomočnikih|O starki Zimi in njenih pomočnikih]].
[[w:Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojeve]] [[w:povestice|Povestice]] so fabulativno vzgojno naravnane v svarilo, da ima laž kratke noge, da se ravnanje otrok do staršev prenaša na vnuke in govore o otroški požrtvovalnosti v ljubezni do živali, o tem, da ima revščina veliko srce (zanimiv motiv posvojitve najdenčka), o nesreči, ki preži na neprevidne otroke. O brezmejni razumevajoči in predani materinski ljubezni govori pravljica [[w:Meseca v morju ne ujameš|Meseca v morju ne ujameš]] ([[w:Hana Doskočilova|Hana Doskočilova]]), o sožitju človeka z naravo, staranju in obnavljanju vsega živega pa [[w:Gugalnikovo drevo|Gugalnikovo drevo]]. Upoveden je tudi motiv dečka brez matere in s prezaposlenim očetom, za katerega skrbi in ga vzgaja dedek.
Vrstica 153:
V čebelici [[w:Velika pomoč|Velika pomoč]] ([[w:Advan Hozić|Advan Hozić]]) je partizanska tematika. V štirih realističnih zgodbah so upovedena mala junaštva dečkov Mirka, Nebojše, Danila in Nenada. Prvi je bil konjevodec in opravljal tako odgovorno delo kot partizan s puško, drugi je pokazal partizanom pot v gozd, tretji jih je prepeljal ponoči čez reko s čolnom, pogumni Danilo pa rešil dojenčka iz goreče, zbombardirane hiše. Memoarska realistična pripoved je [[w:Kanarček v klobuku|Kanarček v klobuku]] ([[w:Dragiša Penjin|Dragiša Penjin]]).
 
V tuji umetni/avtorski prozi je obsežna živalska tematika, ki je upovedena v raznolikih pravljicah in basnih. [[w:Zrcalce|Zrcalce]] ([[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]) je prikupna živalska pravljica o tem, kako vsak le sebe vidi in kako ima najmočnejši vedno prav. Verižno je zgrajena pravljica [[w:Repica|Repica]] ([[w:Julian Tuwim|Julian Tuwim]]) in uči, da je v slogi moč in uspeh, razlagalna s poučno poanto (zdravila lahko vzamemo le po nasvetu zdravnika) je pravljica [[w:Zakaj je žirafa tako velika|Zakaj je žirafa tako velika]] ([[w:Josef Guggenmos|Josef Guggenmos]]). V njej lahko izvemo tudi, zakaj je mravlja tako majhna. »Ponoči so vsi mački črni!« in »Črn ali bel, ljubezen ne pozna razlike!« sta poanti pravljic [[w:Zgodbi o mačku in slonu|Zgodbi o mačku in slonu]] ([[w:Claude Aveline|Claude Aveline]]). V zgodbi o slonu pa je na zatožni klopi lenoba in skopost. Da so živali najsrečnejše v svojem naravnem okolju in ko vanj poseže človeška roka »objokujejo svojo nesrečo«, kot se je to zgodilo prikupni zeleni žabici, najboljši pevki v ribniku, govori pravljica [[w:Zelena žabica|Zelena žabica]] ([[w:Elsa Lira Gaierol|Elsa Lira Gaiero]]) in o nezadovoljstvu s samim seboj in spoznanju, da je še najboljša lastna podoba, uči pravljica [[w:Sivček|Sivček]] ([[w:Boris Vladimirovič Zahoder|Boris Vladimirovič Zahoder]]). [[w:Ezop|Ezopove]] basni z zgledi karajo pohlep, dvoličnost in svetujejo rahlo nezaupljivost, uče, da leni hitro najde sebi enakega, da lahko z zvitostjo premagaš močnejšega in si rešiš življenje, a med zvitimi je lahko kdo še bolj zvit, da veliki hočejo vedno vladati malim, a majhnost je lahko kdaj tudi prednost in rešuje življenje, da je najbolje biti zadovoljen sam s seboj, kajti vsi se česa boje, in tudi to uče, da se na vrh povzpneš le s premetenostjo. V basnih nam take zglede dajejo živali s stalnimi lastnostmi: leni osel, nezaupljivi medved, krvoločni lev, zvita lisica, plašni zajec, bojeviti petelin, velike in male ribe ter kraljiček. Duhovita in jezikovno igriva je živalska pravljica [[w:Mačji kašelje in živali|Mačji kašelj in živali]] ([[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]), ki na osnovi pregovorov, rekov, frazemov mačji kašelj, boječ kot zajec, neumen kot osel, zinil kot som, len kot trot govori o hudi zameri živali ljudem. V čebelici [[w:Mama žaba in žabčki|Mama žaba in žabčki]] (Gvido Tartalja) so štiri kratke žabje zgodbice, ki pravzaprav odslikavajo vsakdanjost, družinsko življenje. Govore o žabjem jeziku, sprehodu, igranju nogometa na travniku in prepiru, o žabjem koncertu, kjer je žabja družinica družno ugotovila, da je »malo takih, ki cenijo lepo pesem«. Razlagalna o tem, zakaj je konj močnejši od osla, je pravljica [[w:Kdo je ukanil osla|Kdo je ukanil osla]] in poučna, saj pove, da kakovostna hrana vpliva na velikost in moč. [[w:Bela sova in modra miš|Bela sova in modra miš]] ([[w:Jean Joubert|Jean Joubert]]) je pravljica, ki svari pred nepreudarnostjo in naivnostjo, kajti zaupati sovražniku je največja zmota. V pravljici Zibelka v pesku je upoveden način življenja želv, saj jim je »pesek zibelka in sonce topla odeja« in upovedeno je prijateljstvo in sožitje s polži. [[w:Lena čebela|Lena čebela]] ([[w:Horacio Qiroga|Horacio Qiroga]]) je živalska zgodba s poanto (dogajalni prostor v Argentini-Buenos Airesu): »Ne pamet, delo je tisto, kar nas dela močne. Cilj, h kateremu težijo naši skupni napori - sreča vseh - je lažje dosegljiv s trudom vsakega posebej. Ljudje temu pravijo ideal.« O vplivu stripov na naše male strastne bralce stripov govori pravljica [[w:Miška iz stripov|Miška iz stripov]] ([[w:Giani Rodari|Giani Rodari]]), saj soočenje mačk in miši iz stripov s tistimi iz realnosti pove, da se prve v tem svetu ne morejo znajti in sporazumeti. [[w:Skokica in žabon Smolon|Skokica in žabon Smolon]] ([[w:Ružena Červenkova|Ružena Červenkova]]) uči, da se v življenju nikogar večno ne drži smola in tako Smolona začno zelo spoštovati ob pametni ženi.
 
==Literatura==