Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

V Čebelici so številne basni. V arabskih basnih nastopajo krokar, hijena, lisica, lev, bik, opica in mački pa tudi trgovec. Basni uče, da z vztrajnostjo in močno voljo dosežeš svoj cilj, da si z zvitostjo in iznajdljivostjo rešuješ življenje, da pametni ne verjame svojemu sovražniku in vsak zločinec prej ali slej na sebi občuti še večji zločin. Pripada ti le tolikšen delež, kot si si ga pravično prislužil. Zanimivo je, da je opica v basnih vedno pravičen razsodnik in lev brezkompromisen, močan vladar. V čebelici [[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]] so zbrane živalske pravljice severnoameriških Indijancev. V njih se kaže njihov mitološki svet. O nastanku človeškega rodu in ras govori razlagalni mit [[w:Kako je kojot ustvaril različne ljudi|Kako je kojot ustvaril različne ljudi]]. Vsak poje svojo pesem uči nočna pravljica [[w:Kojot in miš|Kojot in miš]], govore še o prijateljski slogi in požrtvovalnosti; prijateljstvo je vedno na preizkušnji, sovražnikov ne manjka ([[w:Kojot in puma|Kojot in puma]]). O nastanku žab, od kdaj golob gruli in kako je krokar postal črn zvemo v treh razlagalnih pravljicah ([[w:Orel z dvema ženama|Orel z dvema ženama]], [[w:Žalujoči golob|Žalujoči golob]], [[w:Kako je krokar postal črn|Kako je krokar postal črn]]). V zgodbi [[w:Krastača in miš|Krastača in miš]] pa bi nauk lahko izrazili s pregovorom: Milo za drago. Krastača je miši vrnila kritiko na račun svoje zunanjosti. V eni od pravljic zvemo od kdaj in zakaj se izmenjavata dan in noč in od kdaj ima ameriška veverica hoki tri proge po hrbtu (odkar jo je opraskal medved, ki je bil samo za noč, veverica pa samo za dan), od kdaj in zakaj se glasi prepeličje petje »Vse pobil, vse pobil« pa zvemo v pravljici [[w:Prepelica|Prepelica]]. Afriške basni v čebelici z naslovom [[w:Mišek zmagovalec|Mišek zmagovalec]] imajo skupno poanto: v slogi je moč, ne v fizični premoči ali veličini. Basni povzdigujejo bistra, zvita dejanja lisice, želve, koze in kritizirajo neumna, naivna, nepreudarna dejanja kokoši, antilope, bikov.

 

 

V realistični prozi (besedila brez iracionalnih prvin v besedilu) so socialno kritično naravnana besedila različnih slovenskih avtorjev: [[w:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[w:Branko Žužek|Branka Žužka]], [[w:Miško Kranjec|Miška Kranjca]], [[w:Tone Čufar|Toneta Čufarja]], [[w:Danilo Lokar|Danila Lokarja]], [[w:Ludvik Mrzel|Ludvika Mrzela]] in nekatera izmed njih (Mrzela, Žužka, Čufarja) predstavljajo pomenljiv vezni člen do realistično upovedovanih snovi iz časa pred prvo svetovno vojno in želijo v bralcu buditi predvsem socialno občutljivost. Takšen je Čufarjev [[w:Petrov Dobitek|Petrov dobitek]], ki govori o veliki revščini, težkem socialnem položaju jeseniškega delavstva in njihovih družin (čakanje na kruh, na karte po več dni, pesti jih lakota in trpljenje), Mrzelov [[w:Upornik (pripoved)| Upornik]], ki upoveduje življenje v revirjih (Trbovljah) med 1. svetovno vojno, ko so bili rudarji in njihove družine več lačni kot siti in ko so fantje in možje odšli v vojno, doma pa so ostali otroci, starci, ženske in ti namesto njih delali v rudniku. Začetek je krut in temačen, konec pa napoveduje delavsko revolucijo, ki bo vrnila »zasmehovalcem revnih milo za drago«. Slog je liričen s številnimi nemcizmi, ki označujejo revirsko govorico (magacin, komij, šiht). V čebelici [[w:Kruh moje matere|Kruh moje matere]] (Žužek) pa se v treh kratkih memoarsko zasnovanih zgodbah deček - šolar - spominja domačnosti in topline v stričevem in tetinem domu, sreče, ki jo je imel, da je rasel v »krušnem raju« pri njiju in je smel gledati, kako se vsak dan znova »rodi naš vsakdanji kruh«, v zadnji zgodbi pa se spominja domačega kruha svoje matere in njene dobrote, ko ga je znala podariti beraču. Konec je zasnovan v obliki materine preroške misli: »Kruha so siti,« (berači so hoteli denar namesto kruha) »fant, vojska bo!« Res je prišla in taboriščniki so pisali pesmi o lakoti:»Za hlebček kruha dal bi kos srca!« Tudi Lokarjeva pripoved [[w:Na pot|Na pot]] vsebuje napoved velikih stvari v tem stoletju. Socialno je poantirana z izpostavljenim občutkom krivde, ker je lagal materi, je Cankarjeva črtica [[w:Pehar suhih hrušk|Pehar suhih hrušk]], o revščini otrok viničarjev v Slovenskih goricah pa govori Kranjčeva pripoved [[w:Kost (pripoved)| Kost]].