Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 106:
V knjižni zbirki Čebelica so izšle štiri zbirke [[w:uganka|ugank]], od ljudskih do umetnih: [[w:Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[w:Vera Albreht|Vere Albreht]], [[w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], [[w:Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[w:Matej Bor|Mateja Bora]], [[w:Gustav Strniša|Gustava Strniše]], [[w:Črtomir Šinkavec|Črtomira Šinkovca]], [[w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], [[w:Vojan Arhar|Vojana Arharja]], [[w:Darinka Petkovšek|Darinke Petkovšek]], [[w:Fran Belčič|Frana Belčiča]] in [[w:Lojze Beltram|Lojzeta Beltrama]]. V njih otrok oblikuje eidetsko predstavo različnih reči zunajliterarne stvarnosti na nenavaden in estetsko učinkovit način: ''reči'' - ura, klopotec, letalo, bombnik, vžigalice, cigareta, lonec, skleda, kozica, žlica, steklenica, lijak, kruh, malica, metla, frule, note, pismo, knjiga, svinčnik, radirka, lokomotiva, električna lokomotova, kljuka, ključavnica, žebelj, trobenta, žoga, očala, ogledalo, kozolec, prekla, opeka, radio, kad, pernica; ''deli telesa'' - zobje, srce, uho, pet prstov; ime; ''rastlinski svet'' - makovo zrno, pšenično klasje, rdeča redkev, vrba, drevo, gora, solata, sončnica, buče, krompir, borovnice, želod, žir; ''živalski svet'' - ptica, krt, metulj, jež, petelin, miška, pav, kresnica, ptiček, žrebiček, žaba, riba, gozdni lazar, lisica; ''naravni pojavi'' - Zemlja, zvezde, mesec, noč in dan, senca, rosa, strela, oblaki, potok, veter, dež, voda. V obliki uganke je upesnjen tudi rudar.
==Slovenska otroška ljudska/folklorna proza==
Slovenska otroška ljudska/folklorna proza v Čebelici obsega »čudežne« pravljice, v katerih je dogajanje motivirano v glavnem na čudežen način, in »realistične« pravljice, bajke, živalske pravljice in basni. V knjižni zbirki so pravljice s prevladujočo socialno tematiko. Pripovedovalec iz preprostega ljudstva v velikih socialnih razlikah ne vidi razloga, da se revni mladenič ne bi poročil s kraljevo hčerjo ([[w:Pšenica, najlepši cvet|Pšenica, najlepši cvet]]) in revna čevljarjeva hči z bogatim graščinskim sodnikom ([[w:O prebrisani deklici|O prebrisani deklici]]), dobra pastorka pa z mladim, poštenim in bogatim gospodom ([[w:Hudobna mačeha in dobra pastorka|Hudobna mačeha in dobra pastorka]]). Tako so nagrajeni za požrtvovalno ljubezen sina do očeta, za potrpežljivost in dobroto, ki jo je izkazala dobra pastorka vili ali ker so rešili življenje živalim ([[w:Račke, mravlje in čebelice|Račke, mravlje in čebelice]]). Do premoženja pridejo s prebrisanostjo in lastno aktivnostjo. Revni sin je moral rešiti tri naloge, da je dobil za ženo kraljevo hčer, prebrisana deklica zapleteno nalogo: h graščinskemu sodniku je morala priti »ne bosa in ne obuta, ne pokrita in ne gologlava, ne peš in ne na konju. Deklica je vzela iz hleva kozlička, v žakelj zavezala mačko, obula stare čevlje brez podplatov, na glavo pa dala strgan prtič.« In dobri pastorki je pomagalo reševati nenavadne naloge dvanajst personificiranih mesecev.
O čudežni lastnosti praprotnega semena na kresno noč, ko lahko človek razume živalsko govorico, če ima praprotno seme v žepu, govori bajka [[w:Praprotno seme|Praprotno seme]]. Dvanajst personificiranih mesecev rešuje s svojimi naravnimi dobrotami revščine vdovo z dvanajstimi otroki ([[w:Dvanajst ujcev|Dvanajst ujcev]], bajka iz Rezije). Opaziti je, da je zapisovalec želel pripoved tudi jezikovno čim bolj verodostojno zapisati, kar je mogoče razbrati iz menjavanja pripovedne perspektive: »Januar je sedel na klopi kakor jaz nocoj.« in Avgust »ji je dal, zdi se mi, grozdja.« V bajki [[w:Burja in Jug|Burja in Jug]] sta okarakterizirana dva zelo različna vetrova. Kako je potok, ki teče pod Bočem, dobil ime Topli potok, zakaj ima Ribnica v grbu zlato ribico in od kdaj na Koroškem na nekoč poplavljeni zemlji reke Drave rasteta rž in pšenica, zvemo v treh razlagalnih bajkah [[w:Topli potok|Topli potok]], [[w:Zlata ribica|Zlata ribica]] in [[w:Mamica Dravica|Mamica Dravica]]. Zbadljiva je realistična pravljica [[w:Kaj dela žena|Kaj dela žena]], ki kaže na neenakopravnost med moškim in ženskim delom na poseben način. Nikoli več ni namreč mož vprašal, kaj dela žena, odkar je žena šla na polje orat in sejat, mož pa je imel priložnost pospraviti po hiši.
Tudi v slovenski ljudski/folklorni prozi je živalska tematika obsežna in raznolika. Obsega različne živalske pravljice in basni. Od kdaj je pri nas dosti zajcev, kosmatincev in volkov pa ne več in kako je nekomu lahko »majhna žaba mojster« in kako lahko koga »sam pogled umori« izvemo v razlagalni živalski pravljici [[w:Dolgouhec in medved|Dolgouhec in medved]], od kdaj vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, pa ga ne more dobiti, pa v razlagalni pravljici [[w:Zakaj teče volk za zajcem|Zakaj teče volk za zajcem]]. Vsak ima svoj stil in posnemanje ni lepa lastnost in se ti tako vedenje lahko maščuje uči basen [[w:Lisica in jež|Lisica in jež]]; lisica se je dobro opraskala in opekla po gobcu, ko je posnemala ježa pri nabiranju hrušk. [[w:Miška je šla k čevljarju|Miška je šla k čevljarju]] je verižna živalska pravljica, ki se za miško vedno tragično konča - razpara si trebušček, ko leze čez plot in mora k čevljarju, ki naj bi ji ga zašil. Sicer pa otrok ob branju te pravljice spozna, kako so stvari na tem svetu soodvisne. Dvakrat so izšle v Čebelici slovenske ljudske basni pod naslovom ''Podkovana žaba''. Nosilci paraboličnih zgodb so živali, ki izhajajo iz domačega življenjskega okolja in kažejo v medsebojnih odnosih na napake posameznika in na odnose v družbi nasploh. Žaba je častihlepna ([[w:Podkovana žaba|Podkovana žaba]]), vol je tih garač, muha pa se baha z njegovim delom ([[w:Muha in vol|Muha in vol]]), maček je samozadosten, kokoš pa v korist drugim ([[w:Maček in kokoš|Maček in kokoš]]), kozi sta trmoglavi itd. Basni uče, da je za čast in slavo treba trpeti, da je mnogo takih, ki se hvalijo s tujim delom, da je »Lastna hvala, cena mala.« Trmoglavost se hladi v kopeli, pravi basen o dveh trmoglavih kozah in basen [[w:Polž in kobilica|Polž in kobilica]] pouči, da se tudi počasi daleč pride, prevzetnost pa vodi v pogubo; da vse, kar je lepo, še ni koristno, zvemo v basni [[w:Zajec in jež|Zajec in jež]].
==Neslovenska otroška ljudska proza==
| |||