Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ko8zolec (pogovor | prispevki)
Ko8zolec (pogovor | prispevki)
Vrstica 92:
 
==Neslovenska otroška umetna/avtorska poezija==
Neslovenska otroška umetna/avtorska poezija obsega poezijo bivših jugoslovanskih avtorjev: [[w:Dušan Radović|Dušana Radovića]], [[w:Branko Ćopić|Branka Ćopića]], [[w:Grigor Vitez|Grigorja Viteza]], [[w:Dubravko Horvatić|Dubravka Horvatića]], [[w:Luka Paljetak|Luke Paljetka]], [[w:Milovan Vitezović|Milovana Vitezovića]], [[w:Grigor Popovski|Grigorja Popovskega]], [[w:Milovan Danojlić|Milovana Danojlića]], [[w:Šime Ešić|Šime Ešića]], [[w:Štefan Raičković|Štefana Raičkovića]] in romsko poezijo.
 
V ospredju te vrste poezije je doživljajski svet mestnega otroka v domiselni igri, v kateri se brez meja prepletata domišljija in realnost in se bije boj princa za princeso ali boj kavboja z Indijancem (Dušan Radović, [[Vojna (pesem)| Vojna]],[[Car Jaka]]; Luko Paljetak [[Na divjem zahodu]]). V pesmi Radovića [[Pikate]] je osnovni motiv droben otroški doživljaj - padec žličke-porednice z mize na tla še nerodnemu majhnemu otroku, v [[Prošnja|Prošnji]] pa Radović upesnjuje otroško izbirčnost pri hrani in težavo otrok - da ne morejo zaspati. Z obrnjenim postopkom želi pesnik doseči pravi cilj, da bi otroke pripravil k umivanju (Radović, [[Pa mi verjamete?]]). Pobom - lenuhom požene strah v kosti strašni beli lev, ker predolgo spijo (Grigor Vitez, [[Beli lev]]). »Ves je bil bel: / bele noge, belo telo, / bela griva na glavi, / belo pipo v zobeh je imel«. Strah vzbujajoči beli lev pa vseeno ni tako strašen kot še strašnejši, »krvoločen, divji lev!«/.../ »Kar po treh nogah je hodil, / in z očmi kar tremi gledal, / na ušesa tri poslušal/.../«, ki je zlezel z belega papirja in bil tako požrešen, de je žrl, »kar je uzrl«, dokler ga ni Mirko z radirko zbrisal ([[Strašni lev]] Dušana Radovića). Pesem izzveni antiavtoritarno. Enako poantirana je tudi Radovićeva pesem [[Čmrlj]]. Med tovrstno poezijo je tudi pesem o velikem otroškem strahu, če ni mame v bližini, in pesem o srečnem očetu in sinu, ki sta prava prijatelja in se znata pogovarjati o velikih rečeh. Pesnik piše tudi o majhnih in velikih rečeh in med velike reči sodi prav gotovo rojstni kraj (M. Danojlič, [[Kadar kak deček]], Gligor Popovski, [[Tata]], [[Kakor je prav]]). [[Peter hoče brata]] (Šimo Ešić) je pesem o malem egocentriku, ki bi imel poslušnega, ubogljivega brata, da bi namesto njega pospravljal igrače, a kdo bi potem hotel imeti Petra za brata, se sprašuje pesnik.