Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 41:
Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.
==Slovenska otroška umetna/avtorska poezija==
Knjižnica Čebelica vsebuje slovensko otroško umetno/avtorsko poezijo [[w:Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[w:Oton Župančič|Otona Župančiča]], [[w:Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]], [[w:Cvetko Golar|Cvetka Golarja]] in [[w:Manko Golar|Manka Golarja]], [[w:Ljudmila Prunk-Utva|Ljudmile Prunk-Utve]], [[w:Karel Širok|Karla Široka]], [[w:Alojz Gradnik|Alojza Gradnika]], [[w:Igo Gruden|Iga Grudna]], [[w:France Bevk|Franceta Bevka]], [[w:Smiljan Samec|Smiljana Samca]], [[w:Bojan Pisk|Bojana Piska]], [[w:Severin Šali|Severina Šalija]], [[w:Matej Bor|Mateja Bora]], [[w:Gitica Jakopin|Gitice Jakopin]], [[w:Neža Maurer|Neže Maurer]], [[w:Kajetan Kovič|Kajetana Koviča]], [[w:Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] in [[w:Ervin Fritz|Ervina Fritza]]; poezijo, ki je nastajala v razdobju več kot stotih let in je tradicionalna in inovativna. V obeh je osrednji [[w:literarni lik|literarni lik]] podeželski ali mestni otrok, upoveden je njegov doživljajski svet, otrok v igri in pri učenju, v ožjem družinskem krogu, s prijatelji v naravi, na dvorišču in v šoli. Igra se pojavlja na ravni teme, besed (jezika), oblike.
Tako je v pesmih prikazan svet otrokovih ''čustvenih stanj in občutij'', kot je strah (Franček Rudolf, [[Pesem o zajčku]]), jok (Kajetan Kovič, [[Jok]]) , bolečina, bolezen (Matej Bor, [[Palčki-pihalčki]], Bojan Pisk, [[Če si bolan]]) in spanje (Matej Bor, [[Palčki-piskalčki]], [[Pesem o zvezdi]], Gitica Jakopin, [[Za lahko noč]], [[Spanček]], [[Uspavanka]], Oton Župančič, [[Ciciban zaspi]], [[Pismo]], [[Zorica (pesem)| Zorica]], Srečko Kosovel, [[Dete na travi]], [[Prošnja]], [[Večer]], Alojz Gradnik, [[Uspavanka]], Bojan Pisk [[Zaspani očka]], [[Pred spanjem]]), upesnjene so njegove aktivnosti, predvsem ''raznolike igre'': s prstki (France Bevk, [[O prstih]], [[Divji mož se uči šteti]], Neža Maurer,[[ Štejem]], Miroslav Košuta, [[Sinko šteje]]), izštevanke (France Bevk, [[Gice lonce]]), spuščanje milnatih mehurčkov (Oton Župančič, [[Otroci spuščajo balončke]]), spuščanje papirnatega zmaja (Oton Župančič, [[Daj-zmaj]]), igra z raznolikimi igračami, kot je leseni konjiček (Smiljan Samec, [[Leseni konjiček]], Anica Černe, [[Leseni konjiček]]), vlak-brzovlak (Severin Šali, [[Tilčkov vlakec]]), hlod-raketa (Severin Šali, [[Mali astronavt]]), žoga (Bojan Pisk, [[Žoga]]), lesene puške (Josip Stritar, [[Vojaki]]), televizor (Neža Maurer, [[Televizijski otroci]]). V igro je pogosto vključena vsa družina, kajti tudi kak očka in stric se še rada poigrata (Bojan Pisk, [[Stric Klemen]]). Podeželski otrok se rad poigrava z naravo: kliče murna in ga beza iz luknjice (Josip Stritar, [[Božji volek]]), lovi ribe v potoku (Anica Černe, [[Ribice]]) in se loti prati prašička (Srečko Kosovel, [[Naš pujsek]]), priredi živalim v mlaki pravi koncert z novo piščaljo (Cvetko Golar, [[Naš Jožek]]), oponaša let živali (Oton Župančič, [[Postovka (pesem)| Postovka]])- gibalna igra, poigrava na trobentico (Srečko Kosovel, [[Kje?)]] in šteje zvezde, pa jih ne prešteje, zapleše in praznuje ob prihodu pomladi (Ljudmila Prunk-Utva, [[Pomladansko kolo]], Manko Golar, [[Jaše k nam Zeleni Jurij]]) in s plesom odganja zimo (France Bevk, [[Rajanje]]), koledniška pa nas z optimizmom pospremi v novo leto (Ljudmila Prunk-Utva, [[Kole, kole, koledo]]); mestni otrok pa svojo sobo spremeni v pravo čudežno vesolje z raketami in Rimsko cesto (Kajetan Kovič, [[Zvezdoplovec]]), oba pa rada jašeta na očkovem kolenu ali se vrtita z njim (Matej Bor, [[Manja se vrti]]). Najožji člani družine budno spremljajo tudi njegov ''razvoj'' in se veselijo vsakega razvojnega napredka: da shodi (Smiljan Samec, [[Cop, cop, cop]], [[Naša Maja rase]]), dobi ali izgubi zobek (Manko Golar, [[Kje je miška]], Cvetko Golar, [[Miška dela zobek]]). Od sproščene igre pa je le korak do resnega učenja za življenje - šole branja in štetja, ki se pravzaprav začne ob igri, ko je še čisto majhen (Miroslav Košuta, [[Tanja (pesem)| Tanja]]), prava šola pa prinese skrbi in je včasih prav dolgočasna (Cvetko Golar, [[Ko se jutro zazori]], Severin Šali, [[Domiselni šolar]], Josip Stritar, [[V šoli]]).
| |||