Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 34:
Slovenska otroška ljudska/folklorna poezija v knjižni zbirki Čebelica obsega kratke, eno do tri kitične, ritmične, rimane pesmi, polne ponavljanj, zvočnega barvanja in besedne igre, kar se kaže že v naslovih ([[w:Šlo je šlo medvedovo|Šlo je šlo medvedovo]], [[w:Tujčica, mavčica|Tujčica mavčica]]) pa tudi v pesmih ([[Minka-Tinka]], [[Tomdidli daja]], [[Petelinček - petelanček]], [[Katrca škatlca]] itd.). V pesmih je bogato slovensko besedišče, tudi narečno (škrnjajo, ohcet, židano, popevala, dozivala, drevenko itd.), saj so to pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Tematizirajo podeželsko življenje in naravo, s katero je neločljivo povezano življenje podeželskega človeka. Tako so pesmi polne motivov iz kmečkega in pastirskega življenja, življenja podeželskega otroka, motivov iz narave, živalskega sveta. Ta poezija je vrstno in oblikovno raznolika: obsega vpraševalne pesmi ([[Lastovica]], [[Cici cici]], [[Škrjanček poje]]), preštevalnice ([[Ura je osem]]), šaljive in zbadljive pesmi o živalih ([[Petelinček-petelanček]], [[Žaba gre v luknjico]], [[A, B, C]], [[Gagaj gagaj gos]]), osebah ([[Baba Mara]], [[Čudež]], [[Tomdidli daja]], [[Minka-Tinka]], [[Katrca škateljca]]), krajih (»Potoče - se vse joče, Batuje - se vse kuje, Selo je veselo, Prvačna je lačna«), pesmi k igram ([[Dober dan, gospodar]], [[Sonce jaše na Zelenku]]), kratke lirske verzifikacije in malo daljše dialoške pesmi z zaokroženo »zgodbo«.
==Neslovenska otroška ljudska/folklorna poezija==
V zbirki so izbrane in prevedene otroške ljudske/folklorne pesmi iz Francije, Italije, Grčije, Anglije ([[w:Mož v mesecu|Mož v mesecu]] prinaša same angleške ljudske), Holandske, Norveške, Japonske, Kitajske, Danske, Švedske, Islandije, ena je Kirgiška. To so otroške preštevalnice (»Ena, dve, tri / v hosto bomo šli /.../«), pesmi k igram (»Hi, konjiček, hija-ho / zdaj se v mesto peljemo /.../«), pesmi, v katerih otrok izraža svoj ljubkovalen odnos do svojih živali (»V hiško daj / kruheka, / zajčka že čakata:/.../«) ali pa na igriv način upovedujejo otroški svet: npr. otroško sladkosnednost (»Dober pek je v Novegradi: / preste peče v čokoladi/.../«); najdemo pa med njimi tudi nežne uspavanke (»Punčka moja, spi, zaspi/.../«).
[[w:Ovčka Miorica|Ovčka Miorica]] je epska pesem, ki je v čebelici opredeljena kot »romunska ljudska pravljica«. Je zelo stara romunska ljudska/folklorna epska pesem. Izhaja iz starodavnih pastirskih časov. To je žalostna zgodba, ki se naplete med tremi pastirji, saj enega od njih zaradi zavisti druga dva hudobno umorita. Lepa je tudi prispodoba nedolžne ovčke Miorice, ki je obdarjena z nadnaravnimi lastnostmi. Nanjo se pred smrtjo pastir obrača s svojo oporoko, ki jo odlikujejo izjemno lepa pesniška videnja, v katerih se pastir čuti tudi v smrti do kraja povezanega z naravo.
Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.
==Slovenska otroška umetna poezija==
| |||