Kronika Dobrav po 1945: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 664:
Tako se je začelo. Domov sem prišel z Gorkega "Materjo". Vsebina knjige me je oklenila in me prevzela do dna duše. Prebral sem jo enkrat, dvakrat, trikrat ... Povedal sem Žagarju, da mi je vse razumljivo. "In kaj po vsem tem branju misliš?" me je pobaral. Ne vem, kaj sem mu takrat odgovoril. Vedem se le, še več, čutil sem, da sem jaz eden od sinov Matere Gorkega, da je tisoče takih ljudi, milijone. Prepojen z vsebino Matere [...] je postal Bertoncelj leta 1937 sekretar partijske organizacije na Javorniku, leta 1938 je bil vključen v okrajni komite Jesenice, maja leta 1941 pa ga že vidimo kot člana vojnega komiteja, ki je imel nalogo zbirati orožje, 5. avgusta postane komisar Cankarjevega bataljona, decembra 1942 član okrajnega komiteja Kranj, decembra 1943 član oblastnega komiteja za Slovensko Koroško. Danes je prav tako delaven, kot je bil vedno. Delaven in skromen, dve osnovni črti njegovega značaja, ki se odprto izražata v njegovi besedi in njegovem delu. -- [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EVRZ00PT/520298f9-63da-4aab-bace-a05d4c527f4f/PDF ''Ljudska pravica'' 17. 4. 1957]
'''Grel nas je ogenj oktobra.''' Pripoveduje predsednik Okrajnega odbora ZB NOV tovariš Ivan Bertoncelj-Johan. -- »Težko se je spomniti podrobnosti za tako daleč
Vrstica 837 ⟶ 836:
Ob 17-letnici smrti heroja Staneta Žagarja se spominjamo hkrati vseh nekdanjih zaupnikov in poverjenikov, vseh aktivistov in borcev, ki so kot Stane Žagar posvetili svoje življenje delu za napredek in boljšo prihodnost človeštva. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_24_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 27. 3. 1959]
'''Srečanja z revolucionarjem''' … Tovariš Ivan Bertoncelj: “Moj oče je mizar in tudi jaz sem se izučil za ta poklic. Nekega poletnega dne sedemindvajsetega leta sem popravljal okna v dobravski šoli in med delom se mi je pridružil učitelj. Povpraševal me je, kako gre z mizarstvom, koliko zaslužim in kako sploh živim. V svoji mladostni preproščini sem ljudi, ki se niso ukvarjali s fizičnim delom, gledal z nekakšnim nezaupanjem, zato sem bil najprej tudi do njega dokaj pridržan. Toda po petih dneh, kolikor sem takrat delal v šoli, sem svoje mnenje spremenil in se čudil, da mu je sploh mar, spuščati se v podrobne pogovore s preprostim človekom.
Naslednje leto sem se vpisal v njegovo večerno nadaljevalno šolo in se tako z njim pogosteje pogovarjal. Nekega dne mi je dal brati Gorkijevo "Mati". Počasi, kaka dva meseca, sem prebiral to knjigo in ko sem mu jo vrnil, me je vprašal, kaj sem bral, nato pa mi je kar sam začel globlje tolmačiti vsebino … -- [http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-8E3D7RIH/index.html#zoom=z
''Ljubljanska pravica'' 29. 3. 1959]
'''Ob 17-letnici smrti narodnega heroja, učitelja Staneta Žagarja''' so se v soboto, 28 marca zbrali učitelji in profesorji z vse Gorenjske na Dobravi pri Kropi, kjer je pokojni učiteljeval polnih 18 let. Zbranim pedagogom je spregovoril predsednik Društva učiteljev in profesorjev Gorenjske prof. Ciril Velušček ter učitelj v pokoju iz Krope, Ivan Kocjančič, ki je s pokojnikom sodeloval v naprednih, ilegalnih organizacijah.
Navzoče pedagoške delavce in preživele borce na čelu s članom CK ZKS Tomom Brejcem so pozdravili pionirji Lipniške šole. Nastopila sta tudi: mladinski pevski zbor šole Staneta Žagarja Iz Kranja in učiteljski pevski zbor
Zborovanje pedagogov, ki sodi v okvir proslav v počastitev 40-letnice KPJ, je bilo v znaku praktičnega uresničevanja smotrov pokojnega učitelja; da z novimi, naprednimi metodami vzgaja, usmerja in usposablja mladi rod za novo in lepše življenje. -- [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1959_25_L.pdf ''Glas Gorenjske'' 30. 3. 1959]
| |||