Skupnostna psihiatrična oskrba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
==Skupnostna psihiatrična oskrba/obravnava==
Zdravljenje [[Duševno zdravje|duševnih motenj]] lahko poteka v posebnih institucijah ali v skupnosti. Velika večina pacientov z hudimi [[Duševno zdravje|duševnimi motnjami]] se obravnava v institucijah, zato je tudi večina sredstev za oskrbo namenjena v te institucije. Nekateri pacienti pa ne želijo bivati v institucionalnih okoljih in bi bili raje del skupnosti. Eden od razlogov za to je, ker dolgotrajna institucionalizacija lahko dokazano poslabša njihovo [[duševno zdravje]], sposobnosti ter samozavest. <ref>
Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je program ali [[organizacija]] služb za [[duševno zdravje]], ki dolgotrajno in celovito obravnava osebe s težavami ali motnjami v [[Duševno zdravje|duševnem zdravju]] v njihovem domačem okolju. To je nepretrgana obravnava in vodenje oseb s hudimi [[Duševno zdravje|duševnimi motnjami]], ki so bile hospitalizirane brez privolitve, imajo pogoste ponovitve bolezni, pogoste zlorabe [[Psihoaktivna droga|psihoaktivnih snovi]] ali imajo dvojne diagnoze z [[Odvisnost|odvisnostjo]]. Ta način zdravljenja se največkrat uporablja pri bolnikih s [[Shizofrenija|shizofrensko]] psihozo, [[Bipolarna motnja|bipolarno afektivno motnjo]] in poporodnimi duševnimi motnjami. SPO se ne osredotoča na iskanje razlogov za nastanek bolezni ali njenih posledic, ampak na obvladovanje bolezni in njenih [[Simptom|simptomov]] ter na izboljšanje kakovosti življenja pacienta. Ta oblika zdravljenja nam omogoča obvladovanje kroničnih duševnih motenj, ki lahko vodijo v samomorilnost, invalidnost, ali socialne, finančne in zdravstvene probleme družin pacientov. S pravočasno in kakovostno SPO se lahko izboljša kakovost obravnave in življenja osebe, zagotovi pravočasne nujne posege in zmanjša število ali dolžino hospitalizacij. Pri tej obravnavi sicer ne pride do hitrega umika [[Simptom|simptomov]] in znakov bolezni, veliko hitreje pa se izboljšajo funkcionalne sposobnosti pacienta. Dobre rezultate obravnave pa lahko pričakujemo le ob sodelovanju pacienta. To zahteva obojestranski spoštljiv odnos, aktivno sodelovanje in vključevanje pri načrtovanju ter spoštovanje dogovorov. <ref>
===Namen psihiatrične obravnave v skupnosti===
Namen skupnostne psihiatrične oskrbe je čimprejšnje ter čim bolj učinkovito vključevanje pacientov v socialno okolje, ter sprotno reševanje kriznih situacij v domačem okolju. Posledično je namen tudi zmanjšanje števila hospitalizacij. SPO kontaktira tudi osebe, ki še niso bili v psihiatrični obravnavi ali še ne kažejo znakov [[Duševno zdravje|duševnih motenj]], vendar so bili na primarni ravni identificirani kot ogroženi za nastanek [[Duševno zdravje|duševnih motenj]]. <ref name="vojnik">
Skupine [[strokovnjak|strokovnjakov]], ki skrbijo za osebe v programu SPO se imenujejo skupnostne psihiatrične delovne skupine (CMHT – Community Team) in so sestavljene iz več članov zdravstvenega multidisciplinarnega tima. V tem timu sodelujejo [[zdravnik]] [[Psihiatrija|psihiater]], [[psiholog]], [[Medicinska sestra|diplomirane medicinske sestre]], [[Socialno delo|socialni delavci]] in [[Delovna terapija|delovni terapevti]]. <ref name="ucbenik">
===Program dela SPO===
Vrstica 26:
V Sloveniji so se v zadnjih letih razvili različni modeli skupnostne obravnave, eden izmed teh je tudi skupnostna psihiatrična oskrba oziroma obravnava. Ostali modeli so še timi ACT, ki delajo po modelu ACT (Assertive Community Treatment) in koordinacija obravnave v skupnosti. Pomembno vlogo pri SPO imajo [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]], s pomočjo katerih se je v začetku devetdesetih let vpeljala skupnostna obravnava oseb z motnjami v duševnem zdravju. <ref name="ucbenik" />
V Sloveniji deluje več društev, ki ponuja storitve in program s področja duševnega zdravja v skupnosti. Ta društva so nevladne, neprofitne humanitarne organizacije, ki v svoje delo vključujejo tako strokovne delavce kot [[Prostovoljstvo|prostovoljce]]. Delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva, izvajajo preventivne programe, dejavnosti stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, ''drop in'' centrov, svetovalnih centrov in klubov in drugih oblik pomoči in varstva oseb z duševnimi težavami. Ponujajo svetovanje, načrtovanje, izvajanje in koordinacijo podpore duševnim bolnikom, organizirajo krizne intervencije. Ravno tako imajo programe za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Torej namen teh nevladnih organizacij je dolgoročna kakovostna integracija ljudi z duševnimi težavami v družbo. S socialno-varstvenimi programi jim dvignejo kakovost življenja in stopnjo samooskrbe, jim vračajo dostojnost in vlogo v družbi, ter se aktivno trudijo, da odstranijo stigmo duševnih bolezni in odpravijo diskriminacijo do duševnih bolnikov in njihovih svojcev. <ref>
==Sklici==
| |||