Kronika Dobrav po 1945: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 2.161:
|}
==Promet, pošta in turizem==
{|
Vrstica 2.228:
Delegacija pravi: »Opozarjamo, da se pismonoša zamudi z dostavo pošte v vas Mišače največ dvajset minut. Pošto so dostavljali v vas že osemdeset let, tudi med vojno. Krajani so silno nezadovoljni, ker se dostava nikakor ne uredi. Ker je krajevna skupnost glede na dostavo pošte razdeljena na dva poštna rajona, pride večkrat do zamenjav, tako, da številni pošte ne dobijo pravočasno. V vasi je 23 gospodinjstev, krajani dobivajo dnevnike, časopise z enodnevno ali dvodnevno zamudo, čeprav so bile med vojno v vasi le štiri družine — vse ostale so Nemci izselili — so kljub temu imeli vsakodnevno dostavo pošte. Rešitev za dostavo pošte je možno dobiti v Kamni gorici, kjer je sedež pošte in bi krajani Kamne gorice sami hodili po pošto enkrat ali dvakrat tedensko, kar vaščani Mišač ne morejo, saj so oddaljeni od pošte tri kilometre«. / D. Sedej -- ''Glas'' 19. 6. 1981
'''Usad na cesti Mišače-Globoko.''' Radovljica — Približno 350 metrov ceste Mišače-Globoko je močno poškodovane. Poškodovalo jo je lansko februarsko neurje, čigar posledica je bil usad. Komisija za ocenjevanje elementarnih nezgod pa pravi, da je temu delno kriva tudi nestrokovno izvedena razširitev ceste, kar povzroča erozijo s strmega pobočja na cesto. Krajevni skupnosti Sr. Dobrava bodo zato iz sredstev za elementarne nezgode nakazali 120 tisoč dinarjev. Morebitno dodatno pomoč bo torej lahko iskala pri radovljiški komunalni in cestni skupnosti ter pri Gozdnem gospodarstvu Bled, ki cesto uporablja. -- ''Gorenjski glas'' 26. 3. 1985
'''Denarja za ceste je vedno premalo.''' Denar, ki so ga dobili z dodatnim združevanjem, so namenili za cesto na Kupljenik, sanacijo ceste na Mišače in Lipniško dolino, največ pa za blejsko in bohinjsko območje, in sicer 3,5 oziroma 4,5 milijona dinarjev. -- ''Delo'' 4. 12. 1985
'''Krajevna skupnost Srednja Dobrava.''' Velike težave, ki jih nikakor ne morejo razrešiti, imajo s pošto. Ob sobotah ne dobivajo pošiljk. Zanimivo pa je tudi, da del naselij iz krajevne skupnosti spada pod pošto Kropa (Lipnica, Srednja in Spodnja Dobrava), del pa pod Kamno gorico (Mišače in Zgornja Dobrava). Velikokrat prihaja zaradi takšne organizacijske razdelitve do zmede in pošta težko najde pot do naslovnika. Zato želijo, da bi celotna krajevna skupnost z vsemi naselji spadala pod eno pošto; pa naj bo že pod katerokoli … -- ''Gorenjski glas'' 13. 12. 1985
Vrstica 2.233 ⟶ 2.237:
'''Težave imajo s pošto.''' Srednja Dobrava — V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini imajo nenehne težave s pošto. Ob sobotah je ne dobivajo. Še večji problem pa je, ker del krajevne skupnosti pokriva pošta Kropa, drugi del pa pošta Kamna gorica. Včasih mine tudi štiri in več dni, da naslovnik dobi pošto. To še posebno moti krajane, ki imajo različne samoupravne zadolžitve in so doma na Zgornji Dobravi. Sedež krajevne skupnosti je namreč na Srednji Dobravi. / C. R. -- ''Gorenjski glas'' 25. 2. 1986
'''Mišače — Dve leti so potekale priprave in dela za ureditev in razširitev ceste Globoko-Mišače v radovljiški občini. Zdaj so dela na najbolj zahtevnem odseku končana in cesta je pripravljena za asfaltiranje, ko bo denar. Zavarovalni oziroma oporni zid je zgradilo SGP Tržič, zemeljska dela pa je opravilo GG Bled. Denar za ureditev te ceste so prispevali krajevna skupnost, GG Bled, Iskra Lipnica, Iskra Otoče, Kemična tovarna Podnart, LIP Bled-TO Podnart, Plamen Kropa in drugi. / A. Ž. -- ''Gorenjski glas'' 15. 8. 1986
[Slika: škarpa na cesti pod Mišačami.]
'''Leseni most v Globokem že tri mesece zaprt za promet.''' - Stara pesem: načrti so, denarja ni ... Za zdaj ni jasno, kdaj bo spet možen promet čez (stari ali novi) most. Morda bi problem rešili hitreje, če bi "mati narava" dokončala delo in most odnesla po svojem toku!? Radovljica, 2. marca - Leseni most čez Savo v Globokem že več let ni primeren za sodoben promet, lanske decembrske visoke vode pa so ga še dodatno poškodovale, tako da so ga pristojne službe zaprle za ves promet.
Ko je Sava upadla, so krajani Mišač in drugi, ki so odvisni od mostu, pričakovali, da bodo cestarji umaknili zaporo. Ker se to ni zgodilo, je prvi, ki se je opogumil, odstranil znak in vrvico, zapeljal čez most. za njim so poskusili tudi drugi. Promet se je ponovno začel, vendar le za dan ali dva, ko so cestarji s kamionom pripeljali pesek, ga stresli na konec mostu in prehod čez Savo učinkovito zaprli. Pešci, med katerimi prevladujejo šolarji, ga še vedno uporabljajo, vendar pa zato, ker ni osvetljen, ponoči le težko najdejo pot nanj.
| |||