Kronika Dobrav po 1945: Razlika med redakcijama

 

Parcela blizu Krope je v območju, ki je dovoljeno za stanovanjsko gradnjo, tam je 10 objektov, vrstnih in montažnih hiš. Dosedanja stanovanjska izgradnja poteka preko stanovanjske zadruge in če je več prosilcev, se lahko včlanijo in začnejo postopek za pridobitev lokacije. Območje Dobrave se ureja z urbanističnim redom in letno je v krajevni skupnosti po pet interesentov. Najbolje je, da se med seboj dogovorijo in se na Srednji Dobravi določi večja površina za gradnjo zasebnih hiš. Vsekakor preko krajevne skupnosti lahko uveljavljajo svoje želje in interese. Misli nekaterih pa, češ, da zemlja, na kateri bi sami radi gradili, itak ni nič vredna, ker je neobdelana, so zmotne. Morda zemlja res ni obdelana, s tem pa še ni rečeno, da jo nekoč ne moremo zares tudi redno obdelovati. -- ''Glas'' 30. 6. 1978

 

'''Krajevna skupnost Srednja Dobrava. Razmišljajo o novem samoprispevku.''' Srednja Dobrava — S 430 prebivalci v naseljih Lipnica, Spodnja, Srednja in Zgornja Dobrava ter Mišače sodi krajevna skupnost Srednja Dobrava v Lipniški dolini v radovljiški občini med najmanjše. Na območju pretežno kmečkih naselij je poleg osemletne šole in trgovine edina večja delovna organizacija Iskra Lipnica. Sicer pa so krajani v tej krajevni skupnosti poznani kot dobri gospodarji in pridni delavci. Od organizacij in društev velja še posebej pohvaliti mlade in člane gasilskega društva. In čeprav še nimajo športnega in kulturnega društva, sta prav po zaslugi mladih šport in kultura v kraju zelo prisotna.