Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama

Pisni proces oziroma faze tvorjenja so usmerjene s cilji: treba je misliti na naslovnika. Osrednji del faz tvorjenja je uresničevanje splošnih (upoštevanje naslovnika, pisno izražanje idej) in osebnih ciljev, ki jih vodijo. Kakovost in število osebnih ciljev pisca sta povezana z njegovimi sposobnostmi. Ti dajo piscu povratne informacije o tem, da ima nastajajoče besedilo kljub nedokončanosti in neurejenosti določeno logiko in da je vsebinsko smiselno, celo ko se piscu zdijo njegove pisne izkušnje nezadostne. Pisanje spodbuja iskanje, postavljanje in uresničevanje novih ciljev ali podciljev. Pisec si v nastajajočem besedilu spontano postavlja nove cilje od začetka do konca pisnega procesa. to lahko privede tudi do sprememb. Pisni dejavniki, posebej pisna naloga (tema, naslovnik, navodila), sprožijo nastajanje novih ciljev v nastajajočem besedilu. Novi cilji pisanja so odvisni tudi od omenjenih pisnih dejavnikov in dolgoročnega spomina oziroma znanja na podlagi (književnih) izkušenj. Čeprav pisanje usmerjajo cilji, ni nujno omejeno na vodenje z začetnimi cilji. Pisec si lahko postavi nove ali preoblikuje prejšnje, da postanejo jasnejši in usklajeni z nastajajočim besedilom ter cilji, ki jih narekuje besedilo. Pomemben dejavnik v fazah tvorjenja je sposobnost pisca, da uskladi začetne in nove cilje z besedilom.

 

 

Pisec notranje nadzira pisni proces in vse ''faze tvorjenja'' (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje). Vsak pisec podzavestno ve, kdaj je dovolj načrtoval, pisal (pretvarjal misli v pisanje) in pregledoval besedilo. Nadziranje je pravzaprav nekakšen samonadzor nad pisnim procesom. "Monitoring" razumemo tudi kot razmišljanje o lastnem razmišljanju med pisanjem in se nanaša na nadziranje lastnega spoznavnega procesa, ki se razvija skupaj s piscem.³⁰ Lahko ga razumemo tudi kot ''združevanje spoznavnega procesa'' in ''faz tvorjenja''. To je neke vrste končni nadzor vseh kognitivnih stopenj pisanja: od načrtovanja, pretvarjanja do pregledovanja. Pomembno vlogo ima tudi pri razvijanju kognitivnih dejavnosti³¹ ter metod poučevanja in učenja. Dobro je, da se tudi posamezniki zavedajo lastnega razmišljanja in miselnih procesov. Zaradi značilnosti spoznavnega razvoja je smiselno pričakovati od piscev, da imajo razvite metakognitivne sposobnosti za pregledovanje, branje in urejanje besedila. To se zgodi z razvojem abstraktnega mišljenja okrog dvanajstega leta. To pomeni, da je smiselno te sposobnosti razvijati in privzgajati na ravni razumevanja ter rabe tudi na ravni konkretnega mišljenja.