Uvod v mladinsko književnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m kat + |
m maček muri.jpg -> Maček Muri.jpg; Jure_kvak.gif -> Jure kvak kvak.gif; Pedenjped.jpeg -> Pedenjped.jpg; Grdi.jpg -> Grdi raček.jpg; Krpancd.jpg -> Martin Krpan 2.jpg; Muca_show.jpg -> Muca Copatarica, Ela Peroci.jpg |
||
Vrstica 650:
* Poezija z drugo besedo verzifikacija pomeni v širšem pomenu vso književnost v vezani obliki. Ožji pomen pa poezijo enači s pesmijo.
* Poznamo pripovedne ali epske pesmi in izpovedne ali lirske pesmi.
[[Slika:Pedenjped.
[[Slika:Cicibanija.jpeg|thumb|right|100px|Cicibanija]]
:*'''<font size=+1 color=blue>EPSKE</font>''' pesmi pomenijo ubeseditev zunanjega predmetnega sveta.
Vrstica 997:
* '''Kratka zgodba v slikanici'''
:Zvrst knjige, ki je glede na bralno zmogljivost bralca v obliki slik. Prizadeva si predvsem skrčiti originalno besedilo in ga predstaviti s slikami, ki jih dopolnjuje tekstovna vsebina, ki je zapisana. Osnova so slike, skozi katere otrok sam tvori besedilo – zgodbo.
:Primeri:[[Slika:Pedenjped.
:*[[Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: [[Maček Muri|Maček Muri]] (1975)
Vrstica 1.008:
[[Slika:
Vrstica 1.111:
* Miki Muster: Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik (1952) [[Slika:Trdonja_zvitorepec_lakotnik.jpg|90px|Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik]]
* Albert Uderzo in Rene Goscinny: Asterix (1956) [[Slika:Asterix.jpg|90px|Asterix]]
* Kostja Gatnik: Jure Kvak-kvak (1975) [[Slika:
* Jim Davis: Garfield (1978) [[Slika:Garfield.jpg|90px|Garfield]]
* Charles Schulz: Snoopy (1980) [[Slika:Snoopy_strip.jpg|90px|Snoopy]]
Vrstica 1.126:
Najbolj priljubljena slikanica:
Kajetan Kovič: Maček Muri (1975) [[Slika:
=== <font color=blue>Slikopis</font> ===
Vrstica 1.149:
3 * Zgoščenka... CD-ja (m) 1.glagol: CD, 2. neskl. v zvezi: ''~pogon'' elektromehanična naprava za branje in zapisovanje podatkov<br />
Primer zgoščenke: Martin Krpan (1992) [[Slika:
* 2001 Maček Muri (e-vir), 2001
Vrstica 1.508:
*'''Slovenske avtorske pesmi:''' [[Slika:Mehurčki.jpeg|thumb|right|90px|Mehurčki]]
[[Slika:Pedenjped.
**[[:w:Oton Župančič|Oton Župančič]]: [[Mehurčki|Mehurčki]] (1952) in [[50 ugank|50 ugank]] (1950)
**[[:w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]]: [[:w:Pedenjped|Pedenjped]] (1966)
Vrstica 1.982:
:* Majnice, fulaste pesmi (1996)
:* Deček gre za soncem (1998)
:* S črko čez Krko (2003)[[Slika:Pedenjped.
* '''1955''' '''Kajetan Kovič:'''
Vrstica 2.637:
:* '''KRATKA ZGODBA V SLIKANICI
Kratka zgodba v slikanici je v ožjem pomenu knjiga slik in ilustracij, predvsem za otroke. Slikam je največkrat dodano besedilo, ki ponavadi le dopolnjuje sliko. Namenjene so predvsem najmlajšim (predšolskim) otrokom.
[[Slika:Maček
<font size=+1 color=green>''PRIMERI:''</font>''
Vrstica 2.748:
** '''Tradicionalna ali didaktična mladinska književnost'''
[[Slika:
V prebranih Andersenovih in Grimmovih pravljicah prevladuje pesimizem, medtem, ko v sodobnih pravljicah, sploh v natančneje prebranih pravljicah Mojce Osojnik, prevladujeta humor in optimizem. Naj navedeva nekaj najinih opažanj v natančneje prebranih tradicionalnih pravljicah (Pastirica in dimnikar, Zaročenca, Deklica z vžigalicami, Mizica pogrni se in Sneguljčica). V nobeni izmed naštetih pravljic ni točno določenega kraja in časa dogajanja.
Opaziva nasprotje dobrega in zla, opaziva, da ima dobro kljub temu, da mu je zlo storilo veliko hudega zlo še vedno rado (Pastirica in dimnikar), v tradicionalnih pravljicah je moški rešitelj, ki reši in preživlja žensko, ta pa je v vlogi zatirane gospodinje. Mož in žena se kljub temu ljubita do konca svojih dni. Pojavlja se močan vpliv očeta, kateremu se otroci ne zoperstavijo, saj ima on vedno prav in ne upošteva otrok, ki so kot prazne posode, je nasilen, če otroci niso spodobni in sposobni in izbira moža za svojo hči (Mizica pogrni se, Pastirica in dimnikar, Deklica z vžigalicami). V Sneguljčici zaznamo smrt kot tabu temo. To si lahko razlagamo s tem, da dobro (Sneguljčica) na koncu oživi, zlo (mačeha) pa umre. Smrt si lahko interpretiramo kot nekaj slabega in groznega, kar si zaslužijo samo zlobneži. Prav tako v Sneguljčici zaznamo kanibalizem, ponavljanje, ki je sploh značilno za tradicionalno pravljico (prisoten je tudi v pravljici Mizica pogrni se). V tradicionalnih pravljicah pa pogosto opazimo tudi negativnost mačehe, ki je, po najinem mnenju negativna zaradi ljubosumja na lepo in dobro pastorko, za katero se boji, da bo imela prevelik vpliv na očeta.
Vrstica 2.794:
*** 2001 v zbirki Veliki pripovedniki, pripovedovalec je Stane Sever. Vsebuje eno zvočno kaseto
*** 2003 v zbirki Cicibanov vrtiljak, pripovedovalec je Polde Bibič. Vsebuje eno zvočno kaseto <br><br><br><br>
*'''zvočni CD''':[[Slika:
*** 2001 v zbirki Veliki pripovedniki, pripovedovalec je Stane Sever. Vsebuje en CD v obsegu 41 min 2 sek
*** 2006 (posneto leta 1992) v zbirki Čarobne pravljice, pripovedovalec je Boris Kralj. Vsebuje en CD<br><br><br><br><br><br><br>
Vrstica 3.550:
*'''<font size=+1 color=blue>DRUGO STAROSTNO OBDOBJE (od 3. do 6. leta)</font>'''<br>''
:Kurikulum za vrtce (1999) navaja, da otrok v tem obdobju začne že sam prepoznavati likovno vsebino, slikanice (žival), s tem pa si tudi razvija spomin. Zato otrok začne prepoznavati stvari, o njih govoriti, jih razumeti in pravilno uporabljati knjigo in odnos do nje. Doživlja vsebino in jo tudi razume. [[Slika:Macek_Muri.jpg|thumb|left|90px|Kajetan Kovič]][[Slika:
Vrstica 3.593:
<font size=+1 color=olive>PRVO TRILETJE''</font>''
*'''<font size=+1 color=orange>1. RAZRED:</font>'''<br>''
Branje mora biti učencu zabavno. Pomembno je, da besedilo vsebuje številne slike in velike črke. :[[Slika:
:::::*''[[Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]]: <font size=+1 color=olive>Maček Muri''</font>'', 1975 (prikazano dogajanje v čisto pravem Mačjem mestu. V zgodbi najdemo številne pesmi in ilustracije. Slikanica Maček Muri je najbolj znana slovenska slikanica.)
| |||