Wikiknjige

Kategorija:Knjige: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Supmblaz (pogovor | prispevki)
133 urejanj
Nova stran z vsebino: Milena Mileva BLAŽIĆ '''RAZVIJANJE USTVARJALNIH SPOSOBNOSTI''' Kazalo Uvod • Pomembni dejavnosti za razvijanje ustvarjalnega mišljenja • [[J. ...
 
Vrstica 1:
[[Kategorija:Wikiknjige]]
[[Milena Mileva BLAŽIĆ]]
 
 
 
'''RAZVIJANJE USTVARJALNIH SPOSOBNOSTI'''
 
[[Kazalo]]
 
[[Uvod]]
• [[Pomembni dejavnosti za razvijanje ustvarjalnega mišljenja]]
 
• [[J. P. Guilford in razvoj divergentnega mišljenja]]
 
• [[Dejavniki razvoja divergentnega mišljenja in njegove metode]]
 
• [[Alex F. Osborn in metode za razvijanje ustvarjalnih sposobnost]]i
 
• [[Faze ustvarjalnega procesa]]
 
• [[J. P. Guilford in divergentno mišljenje]]
 
• [[E. Paul Torrance in ustvarjalni razvoj]]
 
• [[Metode za razvijanje izvirnosti in elaboracije]]
 
• [[Ustvarjalnost in uporaba domišljije]]
 
• [[Povzetek]]
 
 
• [[Vaje]]
[[Vaje za razvijanje divergentnega mišljenja]]
[[Vaje za razvijanje fluentnosti]]
 
[[Vaje za razvijanje fluentnosti besed]]
 
• Naštevanje čim večjega števila besed
• Naštevanje čim večjega števila besed
 
• Naštevanje čim večjega števila besed
 
• Naštevanje čim večjega števila besed
 
[[Vaje za razvijanje fluentnosti asociacij]]
 
• Naštevanje sopomenk
 
• Naštevanje primerjav
 
• Naštevanje (protipomenskih) primerjav
 
• Naštevanje asociacij
 
• Naštevanje asociacij
 
• Naštejte čim več asociacij
 
• Naštejte čim več nasprotnih asociacij
 
[[Vaje za razvijanje fluentnosti idej]]
 
• Naštevanje idej (naslovi)
 
• Naštevanje idej (pomanjševalnice)
 
• Naštevanje idej (stalne besedne zveze)
 
• Naštevanje idej (stalne besedne zveze)
• Naštevanje idej
 
• Naštejte čim več izrazov
 
• Napišite čim več izrazov
• Napišite čim več izrazov
 
• Napišite čim več izrazov
 
• Napišite čim več izrazov
 
• Napišite čim več izrazov
• Napišite čim več izrazov
 
[[Vaje za razvijanje fluentnosti izražanja]]
 
• Izražanje
• Izražanje
• Izražanje
• Izražanje
• Izražanje
• Izražanje
• Izražanje
 
• Pravilno postavljanje strešic
[[Vaje za razvijanje fleksibilnosti]]
 
• Tvorjenje smiselnih besedil
 
Vaje za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
• Smiselno nadaljevanje besedil:
 
• Motivirana prilagodljivost (vaje za dopolnjevanje)
 
• Nadomestite besede s protipomenkami
 
[[DEŽ]]
• Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
• Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
• Smiselno dopolnite pregovore
 
• Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
• Smiselno dopolnite pregovore
[[Vaje za razvijanje izvirnosti]]
 
Vaje za razvijanje izvirnosti besed
 
• Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
• Tvorjenje izvirnih povedi
 
• Vizualizacija
 
• Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
• Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
• Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
Vaje za razvijanje izvirnosti povedi
 
• Izvirno dopolnjevanje povedi
• Izvirno dopolnjevanje povedi
 
Vaje za razvijanje izvirnosti besedil
 
• Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
• Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
• Tvorjenje izvirnih (umetnostnih) besedil
 
[[Vaje za razvijanje elaboracije]]
 
* • Tvorjenje piktogramov (slikovna pisava)
 
• Izdelava besedila – popravljanje besedila
 
• Vizualizacija dobesednega in prenesenega pomena
 
• Izdelava besedila – dopolnjevanje besedila
 
• Elaboracija besedila – tvorjenje na osnovi zgleda
 
• Tvorjenje besedil na osnovi zamenjave
 
• Tvorjenje besedil na osnovi dopolnjevanja
 
• Tvorjenje besedil na osnovi zgleda
 
• Dejavnost: dopolnjevanje slike
 
• Dejavnost: dopolnjevanje povedi
 
• Vaja elaboracije
 
• Tvorjenje besedil na osnovi zgleda književnega besedila
 
• Françoise Villon
 
 
[[Uvod]]
 
Ustvarjalnost (ali sopomenka kreativnost) je pojem, ki večino ljudi spomni na umetnike, na redke – mogoče celo izbrane – posameznike, navdih, izvirnost, domišljijo in podobne pojme. Obstajajo številne definicije ustvarjalnosti, od splošnih, na primer kreativnost je lastnost, značilnost kreativnega, ustvarjati pomeni z dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane, do specifičnih, na primer ustvarjanje je podzavesten proces (Posner, 1973), srečno naključje (de Bono, 1968), uporaba ustvarjalnih mertod, na primer »brainstorming« (Osborn, 1957, Parnes, 1962), oblikovanje okoliščin (izbira primernega časa in kraja za delo – Ferster, 1970), notranja spodbuda (Amabile in Hennessey, 1988). Ne bomo se ukvarjali s podrobnim razlaganjem in etimologijo pojma ustvarjalnost, z navedenimi primeri le ponazarjamo razsežnost te problematike, saj kljub številnim definicijam ne premore skupne in splošno sprejete. V svojih člankih in knjigah Torrance govori o ustvarjalnosti kot človekovi lastnosti, ki je še vedno nepriznana v družbi in ni vključena v šolski sistem, tako kot je inteligentnost.
 
O neenotni definiciji nadarjenosti ter razlikovanju med nadarjenostjo, talentom in ustvarjalnostjo – kreativnostjo govori tudi koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi osebami v devetletni osnovni šoli in razlikuje med morebitno ter izkazano nadarjenostjo. Nadarjenost je pojmovana kot splošna intelektualna sposobnost, talent pa je specifična vrsta nadarjenosti za določeno področje. Samo ustvarjalnost pojmujem kot dejansko lastnost, ki ni sposobnost le nadarjenih in talentiranih posameznikov, ampak splošna sposobnost, ki se izkazujejo s sodelovanjem v (poustvarjalnem in ustvarjalnem) procesu in dosežki tega procesa.
 
Pojmovanje ustvarjalnosti ni lahko zožiti na definicijo v enem stavku. Oglejmo si eno izmed njih.
Ustvarjalnost je miselni proces ustvarjanja novih idej ali poustvarjanje nove celote iz idej, ki že obstajajo. Ustvarjalno pisanje je miselni pisni proces pisnega izražanja zamisli v (novih) besedilih ali iz sestavin, ki že obstajajo, poustvarjanje vsebinsko smiselnega, povezanega in zaokroženega besedila.
 
V psihologiji se je pojavila Guilfordova in Torranceova teorija pojmovanja ustvarjalnosti, po kateri s testi inteligentnosti merimo le eno vrsto sposobnosti. Ti torej niso primerni za ocenjevanje drugih sposobnosti (predvsem ustvarjalnih). Guilford je mentalne sposobnosti, ki jih s testi inteligentnosti ne merimo, razdelil na pet miselnih operacij. Za nas sta bistvena konvergentno, predvsem pa divergentno mišljenje. Konvergentno mišljenje (enosmerno, usmerjeno k eni rešitvi, stekajoče se v eno točko) je značilno za merjenje inteligenčnih sposobnosti; tovrstni testi so zaprti ─ eno vprašanje, ena rešitev. Divergentno mišljenje (večsmerno, različno mišljenje, odprto, v več točk usmerjeno mišljenje) meri ustvarjalne sposobnosti; testi ustvarjalnega mišljenja so odprti ─ eno vprašanje, več možnih, hkrati pa »pravilnih« odgovorov ali rešitev. V skladu s spoznanji Guilfordove teorije in Torranceovimi testi za merjenje ustvarjalnosti je večina ustvarjalnih nalog sestavljenih v skladu s testi ustvarjalnega mišljenja. Tudi konvergentne vaje so koristne, če le niso prevladujoče in namenjene same sebi. Naloge ustvarjalnega tipa pa podpirajo naloge neustvarjalnega tipa, s čimer posameznik pridobiva določeno osnovno znanje, ki ga mora imeti.
 
Razsežnosti ustvarjalnosti so začele zanimati raziskovalce v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Znanstveniki, ki so pred tem preučevali ustvarjalnost, so se bolj osredotočali na izdelke ustvarjalnega procesa, značilnosti ustvarjalcev in okoliščine ustvarjanja. Tako kot posamezniki niso enako inteligentni, tudi niso vsi enako ustvarjalni. Splošno razširjeno mnenje je, da smo vsi ustvarjalni, le da se razlikujemo po stopnji – nekateri so manj, drugi pa bolj ustvarjalni. Znanstveniki se ne morejo zediniti, ali je bistvo ustvarjalnosti reševanje ali odkrivanje problemov. Menim, da je skrčenje pojmovanja ustvarjalnosti le na eno razsežnost absolutno preozka. Nedvomno je, da je v nekaterih obdobjih ustvarjalnosti bolj v ospredju reševanje problemov, v drugih, zrelejših, pa tudi odkrivanje problemov. Pri preučevanju ustvarjalnosti se znanstveniki osredotočijo na ustvarjalnega posameznika, izdelek ali proces. Za našo uporabo je najprimernejše pojmovanje ustvarjalnosti kot procesa – kot razvijanje in produciranje izvirnih idej, ki so osnova za izražanje ustvarjalnih sposobnosti in s tem za razvijanje ustvarjalnega procesa. Pri razumevanju ustvarjalnega procesa je pomembno Guilfordovo pojmovanje in razlikovanje med konvergentnim ter divergentnim mišljenjem. Naloge ali rešitve, ki so divergentne ali odprte, zahtevajo metodo reševanja problemov z naštevanjem številnih možnosti, le redke med njimi so izvirne, kakovostne in primerne. Konvergentne ali zaprte naloge pa potrebujejo drugačno metodo reševanja, ker obstaja za vsako vprašanje le en pravilen odgovor.
 
[[Razvijanje ustvarjalnih sposobnosti]]
 
Za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti je najpomembnejše tako imenovano divergentno mišljenje, ki ga definiramo kot odprt način mišljenja. Ta dopušča več različnih in hkrati pravilnih rešitev. Ustvarjalnost imamo lahko za odprto, večsmerno, raznoliko, različno mišljenje. Metodično in vsebinsko se razlikuje od konvergentnega mišljenja, ki ga definiramo kot zaprto, enosmerno, v eno samo rešitev usmerjeno mišljenje.
 
Osebnostne lastnosti, ki jih lahko spodbujamo in razvijamo pri ustvarjalnosti, se nanašajo predvsem:
• na miselno-spoznavno področje oziroma na razvijanje divergentnega mišljenja (fluentnost, fleksibilnost, originalnost in elaboracija), pri čemer razvijamo:
– logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sklepanje),
– domišljijo,
– opazovanje,
– spomin in
– smisel za humor;
• na učno-storilnostno ali izobraževalno področje, pri čemer razvijamo:
– splošno razgledanost,
– besedišče,
– branje z razumevanjem,
– izražanje v različnih književnih zvrsteh in vrstah;
• na motivacijo, pri čemer razvijamo:
– prizadevanje in uresničevanje,
– radovednost,
– raznolikost interesov,
– vztrajnost pri nalogah,
– zadovoljstvo ob ustvarjanju;
• na socialno-čustveno področje, pri čemer razvijamo:
– nekonformizem,
– občutek za pravičnost in
– sposobnost vživljanja.
 
 
Vlogo in pomen ustvarjalnega pisanja lahko pojmujemo tudi kot razvijanje sedmih tipov inteligentnosti:
• interpersonalne sposobnosti (medosebno sodelovanje): sposobnost besednega in nebesednega sporočanja, sodelovanje, sposobnost razumevanja in prevzemanja zornega kota drugih, medsebojno delo, razvijanje sposobnosti za identifikacijo, delo v skupinah;
• intrapersonalne sposobnosti (samoopazovanje in samoizražanje): osredotočenje na spomin in razmišljanje, pozornost, metakognicijo (tj. razmišljanje o mišljenju), izražanje sebe, zavedanje sebe, drugačno razumevanje sebe, višji miselni procesi in sklepanje;
• verbalne jezikovne sposobnosti (sposobnosti upovedovanja): razvijanje štirih sporazumevalnih dejavnosti, predvsem sporočanja oziroma pisanja kot dvosmernega sporazumevanja, tvorjenje poustvarjalnih in ustvarjalnih besedil, razvijanje možnosti izražanja besedilne stvarnosti;
• vizualne sposobnosti (sposobnosti predstavljanja): dejavna domišljija, izmišljanje miselnih slik, risanje domišljijskočutnih predstav književnega prostora, pisno izražanje videnja književnih oseb;
• glasbeno-ritmične-zvočne sposobnosti (občutljivost in občutek za zvočnost besednega in nebesednega jezika), prepoznavanje in ustvarjanje zvočnih prvin (jezika: rime, aliteracije, asonance, onomatopeja), zaznavanje značilnosti zvočnega izraza;
• logično-matematične sposobnosti: analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja;
• gibalne ali kinestetične sposobnosti: sposobnosti nebesednega izražanja, razvijanje dramatizacije in improvizacije.
 
Anketiranci pojmujejo ustvarjalnost kot nekaj spontanega, nikakor pa ne kot rezultat truda in dela (38 odstotkov). Po izsledkih tujih raziskav in empiričnih ugotovitvah v naši praksi manjše število anketirancev meni, da so ustvarjalni že, če vadijo (18 odstotkov). Največ anketirancev (62 odstotkov) meni, da so ustvarjalni brez kakršnihkoli prizadevanj, brez truda. Le maloštevilni anketiranci (11 odstotkov) si zapisujejo svoje ideje, misli, vodijo dnevnike, zasebno pišejo pesmi ali besedila, izpisujejo si zanimive misli iz knjig. Zato lahko razumemo priljubljenost nekaterih metod za razvijanje ustvarjalnega mišljenja v naši šolski praksi in kulturi, predvsem metodo možganske nevihte (brainstorming).
 
[[Dejavniki razvijanja ustvarjalnega mišljenja]]
 
Sproščeno ozračje, ki ni niti anarhično niti avtoritativno, brez ocenjevanja in ritrjevanja le pravilnim odgovorom. V procesu izobraževanja in socializacije v šolskem obdobju se mladi oddaljijo od nekonformizma, značilnega za predšolsko obdobje, h konformizmu; sposobnost izvirnosti se od predšolskega do šolskega obdobja prepolovi.
 
Dejavnik, ki spodbudno vpliva na ustvarjalnost, je poleg sproščenega ozračja tudi vpliv spodbudnega delovnega okolja. To dopušča raziskovanje in domišljijsko igro brez neprimernih ovir, prav tako pa vključevanje lastnih zamisli v delo.
 
Naslednja spodbuda je sprejemanje nenavadnih zamisli ustvarjalcev brez ocenjevanja, uporaba metod ustvarjalnega mišljenja pri učnem procesu in običajnih dejavnostih. Udeležencem je treba dati dovolj časa za raziskovanje možnosti, od razčlenjevanja priljubljenih do zelo zahtevnih problemov, in bolj poudarjati razvoj ustvarjalnega procesa, ne le spodbujati ustvarjalnega izdelka.
 
Skratka, ustvarjalnost lahko spodbujamo in razvijamo s poudarjanjem produciranja in izražanja idej v sproščenem ozračju brez ocenjevanja in razvijanjem divergentnega ter konvergentnega mišljenja.
 
[[J. P. Guilford in razvoj divergentnega mišljenja]]
 
Guilford navaja nekaj načel, kako lahko izboljšamo ustvarjalno mišljenje v šoli.
 
1. Okolje. Pri tej trditvi se sklicuje na ugotovitve Alexa F. Osborna in E. Paula Torrancea, ki sta ugotovila, da več ustvarjalcev prihaja z dežele kot iz mesta in iz disharmoničnih družin. To domnevata zato, ker so se že v zgodnjem otroštvu morali srečati in reševati zahtevne interpersonalne probleme, tako da so bili bolj pripravljeni ustvarjalno izrabljati lastne sposobnosti.
 
2. Motivacija je izredno pomembna, saj brez nje ustvarjalne sposobnosti ne morejo biti uresničene. Ustvarjalno osebnost spodbuja tudi lastna radovednost in večja občutljivost za probleme in njihovo reševanje.
 
3. Znanje ali baza podatkov omogoča uresničevanje ustvarjalnih sposobnosti, v šolskem in delovnem obdobju pa spodbuja radovednost.
 
4. Prilagodljivost (nasproti togosti ali neprilagodljivosti). Ustvarjalec je prilagodljiva osebnost. Guilford razlikuje med tako imenovano spontano ali nemotivirano in adaptivno ali motivirano oziroma spodbujeno prilagodljivostjo.
5. Skupinsko razmišljanje in reševanje problemov v fazi preparacije ali priprave, ki učinkuje tudi s tako imenovanim sociopsihološkim pojavom šolskega spodbujanja. Ko ustvarjalci vidijo druge, ki se pripravljajo na predstavitev enake naloge, se navzamejo delavnosti in delajo hitreje ter bolje, kot bi delali sicer.
 
Skupinska oblika dela ima tudi svoje pomanjkljivosti, na primer dominantne posameznike, ki prevzamejo reševanje naloge. Ustvarjalni posamezniki včasih raje delajo individualno, ker so tako najučinkovitejši, ne pa v parih ali skupinah. To pomeni, da v praksi in pri poučevanju ter razvijanju ustvarjalnih sposobnosti izbiramo in združujemo različne oblike dela.
 
Torrance je ugotovil, da podobni ali enako ustvarjalni posamezniki pri reševanju ustvarjalnih nalog bolj ustvarjalno sodelujejo v primerjavi s tistimi, med katerimi so večje razlike. V skupini s posamezniki z različno razvitimi sposobnosti je nevarnost prevladovanja sposobnejših ali manj motiviranih posameznikov.
 
6. Kritičnost ali negativno ocenjevanje pomeni, da je ljudi na splošno strah, da bi napačno odgovorili, ker se bojijo posmeha. Ameriške raziskave so pokazale, da so bili dosežki tistih, ki so jih kritizirali v fazi ustvarjanja, slabši kot pri posameznikih, ki niso bili deležni kritike.
 
Ustvarjalni posamezniki imajo potrebo, da so tudi kritični, ne le ustvarjalni, vendar zaporedje faz daje prednost ustvarjalni fazi in sintezi, šele nato kritični oziroma analitični fazi. Guilford je naštel nekaj takšnih značilnih izjav, ki negativno vplivajo na ustvarjalnost:
Ne bo delovalo.
Tega nismo še nikoli delali.
Pustimo to času.
Vodstvo ne bo za to.
Ne bodi smešen.
To je proti naši usmeritvi …(str. 110)
 
7. Obnašanje in čustva. Guilford je potrdil splošno ugotovitev, da imajo ustvarjalni moški nekaj ženskih značilnosti in da imajo ustvarjalnejše ženske ravno tako nekaj več moških značilnosti kot povprečne ženske (str. 110). Svoje razmišljanje je strnil v ugotovitev, da so ustvarjalni posamezniki drugačni z različnih vidikov in da naša kultura spodbuja mlade, in sicer tako, da pri njih razvijajo ustaljene vloge spolov, ne pa raznolikih sposobnosti.
 
 
[[Dejavniki razvoja divergentnega mišljenja in njegove metode]]
 
1. Radovednost – gonilna sila ustvarjalnosti in pravzaprav spontana notranja motivacija posameznika, ki ga spodbuja k novemu in novemu iskanju.
2. Razširjanje problema – nekateri posamezniki se izognejo reševanju problemov tako, da ga prezgodaj zožijo, reševanje problemov je včasih bolje gledati z malo večje razdalje, saj nam to omogoča nov pogled na problem.
3. Delitev problema na manjše probleme – da bi laže rešili problem, ga je treba določiti in definirati, potem pa razdeliti na manjše enote, ki so hitreje rešljive.
4. Zastavljanje vprašanj – metoda, uporabna skupaj z metodo reševanja problemov in primernejša za otroke, ki so po naravi bolj radovedni oziroma bolj vedoželjni, postavljanje vprašanj se nanaša na različne ravni reševanja problemov (začetek reševanja, iskanje različnih idej za rešitev in vrednotenje različnih rešitev).
5. Brez ocenjevanja – ta postopek je pomemben pri metodi »brainstorming«, ki zahteva ločevanje faz za ustvarjanje (sinteza) in vrednotenje (analiza), cilj te metode je doseganje velikega števila različnih odgovorov. To je primerna osnova (kvantitativnost) za izvirne ideje (kakovost), po izsledkih raziskav vse izvirnejše ideje potrebujejo daljši čas za premislek.
6. Večja prizadevnost – za iskanje novih idej se moramo truditi in si prizadevati. Ustaljeni potek: v začetni fazi je število idej najvišje, potem sčasoma upada. Guilford meni, da lahko v prvi minuti naštejemo deset idej, v drugi štiri, v naslednjih osmih minutah pa le eno idejo na minuto (str. 113). Sklicuje se na Parnesa, ki je empirično ugotovil, da je druga polovica faze skoraj za polovico boljša, skratka, bolj kakovostne ideje se pojavijo šele v drugem delu.
7. Nizanje prilastkov (naštevanje značilnosti) – cilj te metode je naštevanje značilnosti (attribute listing), prvin, tako da že znano prvino vidimo v novih razmerjih ali iz različnih, celo nenavadnih ali včasih nesmiselnih zornih kotov, za ponazoritev naj navedemo znano nalogo: na koliko različnih načinov bi lahko uporabili opeko?
8. Naključno povezovanje (iskanje povezav) – osnovno vprašanje metode je: kako lahko povežem x in y? (str. 114). Kot morebitno metodo Guilford navaja iskanje povezav, vendar gre za spodbujeno iskanje povezav med dvema prvinama, ki dejansko nista povezani oziroma njune povezave niso bile znane. Navaja tudi primere iskanja hibridnih vrst rastlin oziroma križancev, v bistvu gre za vajo iskanja oddaljenih povezav ali oddaljenega skupnega imenovalca, ki se občasno izkaže tudi za uspešno.
9. Metoda »brainstorming« (možganska nevihta) – najbolj razširjena je Osbornova metoda »brainstorming«. Najpogosteje se uporablja kot skupinska učna oblika, čeprav jo lahko individualiziramo. Guilford se sklicuje na ugotovitve empirične raziskave, s katero je Torrance dokazal, da je najučinkovitejša pri izboljšanju metode reševanja problemov (str. 114). Tudi zato, ker združuje nekaj drugih prvin, na primer: brez kritiziranja, prosti tek (prosto razmišljanje), glavni cilj je število idej (kvantiteta). V tej fazi je kvaliteta manj pomembna, ugotovljeno je, da je metoda najučinkovitejša, če je število udeležencev okrog dvanajst in če imajo na voljo trideset do petinštirideset minut.
10. Oblikovanje »zamisli ali naslovov« (morfološka analiza – morhological analysis ) –učinkovita metoda pri individualni obliki dela, verjetno najprimernejša za znanstvena odkritja, gre za tako imenovano tridimenzionalno (ali celo štiridimenzionalno) mišljenje.
11. Zorenje idej – pri produciranju idej pridemo do spoznanja, da je na zavestni ravni treba odpraviti fazo produciranja in navidezno odložiti rešitev problema. Gre za zavestno preusmeritev pozornosti na druge dejavnosti, čas zorenja ali kristalizacijo zamisli, hkrati pa se ohrani zunanja prikritost in notranja povezanost. Cilj je v tem primeru rešitev navidezno odloženega problema.
12. Sproščenost (dnevno sanjarjenje – »daydreaming«) – Guilford je odkril, da sproščenost pozitivno vpliva na produkcijo idej. »Dnevno sanjarjenje« pomeni navidezno sproščeno, vendar aktivno razmišljanje, saj ustvarjanje v napetih okoliščinah ovira ustvarjalnost. Pomembno in potrebno je, da si vzamemo premor, da se naučimo reševati probleme pozneje. V navideznem odlogu reševanja problemov ideje zorijo, navidezna nedejavnost je pravzaprav faza zorenja idej in čakanje, da se ideja izkristalizira.
13. Merila za vrednotenje – večina naštetih metod je posvečena iskanju rešitve problema. Vrednotenje pa pomeni presojanje ali izbiranje med številnimi in različnimi idejami. Delno vrednotenje lahko spremlja vso fazo reševanja problemov. Toda vrednotenje celote se pojavi v sklepni fazi iskanja s preverjanjem različnih rešitev. Smiselno je tudi sestaviti seznam zahtev in jim dodati merilo, ki jih je treba upoštevati.
 
 
[[Alex F. Osborn in metode za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti]]
 
V poglavju o preoblikovanju (transformaciji) kot metodi za razvijanje ustvarjalnega mišljenja je Guilford naštel metode Alexa F. Osborna, 1963 (str. 119), ki zahtevajo vsebinsko preobrazbo preoblikovanja spremembe. To so:
1. predelava (adaptacija) – sposojanje idej iz drugega konteksta s predelavo in prilagajanjem novem kontekstu;
2. preoblikovanje (modifikacija) – cilj procesa preoblikovanja je izboljšanje ideje;
3. nadomeščanje (substitucija) – zamenjava – zamenjava določenih prvin z drugimi prvinami;
4. večanje (maksimiranje) – dodajanje, množenje ali razširjanje nečesa;
5. manjšanje (minimiranje) – pomanjševanje;
6. preurejanje (rearrange) – predrugačenje, pretvorba;
7. »narobe svet« (upside down) – preobrat, obračanje stvari – na glavo postavljen, narobe, nasprotno;
8. združevanje (kombinacija) – vrsta zelo razširjenega ustvarjalnega postopka.
 
Omenjene metode za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti imajo dva cilja:
1. izboljšanje ustvarjalnih rešitev in
2. razvoj sposobnosti preoblikovanja.
 
Guilford meni, da ni le pomembno semantične (verbalne ali besedne) vsebine prilagajati enaki vsebini, ampak tudi drugim vsebinam – simboličnim in figuralnim ali vizualnim, na primer ilustracija besedila je tipična vaja prevoda semantične vsebine v vizualno.
 
 
[[Faze ustvarjalnega procesa]]
 
Obstajajo številne teorije o fazah ustvarjalnega procesa, najbolj znana med njimi je teorija Grahama Wallisa (1926). Ustvarjalni proces deli na štiri faze:
1. preparacija (definicija naloge, opazovanje, razmišljanje, faza pripravljanja gradiva ali priklic informacij v zvezi z določeno tematiko, v tej fazi tvorec definira problem, določi cilje, preparacija lahko različno traja, odvisno od zahtevnosti naloge in problema);
2. inkubacija (zorenje pripravljenega gradiva, zavestni odmik od problema je hkrati podzavestno zorenje tematike, inkubacija lahko različno traj , odvisno od problema ali naloge);
3. iluminacija (razsvetlitev, vpogled ali uvid v problem ali nalogo),
4. verifikacija (preverjanje, preizkus, zadnja faza v ustvarjalnem procesu, ki ne poteka v premočrtnem zaporedju, ampak se posamezne faze prekrivajo, dopolnjujejo in združujejo).
 
[[J. P. Guilford in divergentno mišljenje]]
 
Do leta 1965, ko se je v psihologiji pojavila teorija sposobnosti J. P. Guilforda, so psihologi merili sposobnosti s testi inteligentnosti. Ti niso ustrezali merjenju specifičnih – ustvarjalnih sposobnosti. Divergentno mišljenje lahko definiramo kot sposobnost ustvarjanja številnih in izvirnih rešitev v zvezi s problemi ter nalogami. Guilford je do znanstvenih spoznanj prišel na podlagi empiričnih izsledkov in ugotovil, da testi inteligentnosti rešujejo le tako imenovane zaprte probleme, ki zahtevajo le eno rešitev ali en odgovor na vprašanje. Mišljenje je razdelil na dva temeljna načina – konvergentno in divergentno. Na podlagi konvergentnega mišljenja rešujemo zaprte probleme ali zaprta vprašanja, ki imajo le eno možno rešitev, en sam način reševanja (podoben način mišljenja zahteva logično-matematično mišljenje); divergentno mišljenje pa dopušča in celo zahteva več rešitev problema.
 
S sodelavci je prišel do spoznanja, da si pri reševanju divergentnih vprašanj ali odprtih nalog ne moremo pomagati s konvergentnim mišljenjem. Sestavil je nove teste, ki merijo ustvarjalne sposobnosti. Bistvo testov so tako imenovani odprti problemi ali odprta vprašanja, ki zahtevajo tudi večsmerne rešitve ali odgovore. Guilfordove teste divergentnega mišljenja so psihologi imenovali teste ustvarjalnosti ali teste ustvarjalnega mišljenja, čeprav so bolj znani Torranceovi testi. Nekateri strokovnjaki posplošujejo, češ da potrebujemo za reševanje divergentnih problemov ali vprašanj le sposobnosti divergentnega, ne pa tudi konvergentnega mišljenja. Gre za nenatančne in ozke trditve, kajti za razvoj ustvarjalnosti uporabljamo najprej divergentno mišljenje, šele nato so dobrodošle tudi konvergentne rešitve, vendar te ne smejo prevladati. Za razvoj ustvarjalnega mišljenje so nujne še osebnostne lastnosti, na primer motivacija za delo, od tolerantnosti do dvosmiselnosti, nekonformizem, vedoželjnost idr., ki lahko pripeljejo v ustreznih okoliščinah do ustvarjalnih dosežkov.
 
Guilford meni, da med dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost, spadajo:
– občutljivost do problemov;
– število idej;
– prožnost (fleksibilnost) ali prilagodljivost;
– izvirnost zamisli ali idej;
– sposobnost sinteze;
– analitične sposobnosti,
– redefinicija, sposobnost ponovne definicije;
– sposobnost hkratnega ravnanja s številnimi idejami;
– sposobnost vrednotenja.
 
Guilford je definiral divergentno mišljenje kot večsmerno mišljenje, sestavljeno iz:
– fluentnosti (tekoče govorjenje, zgovornost),
– prilagodljivosti (fleksibilnost),
– izvirnosti (originalnost) in
– sposobnosti izdelave (elaboracija).
 
Fluentnost je pojmoval kot sposobnost odkrivanja velikega števila rešitev, zato jo je razdelil še na štiri sestavine - fluentnost besed, idej, asociacij in izražanja, ki ustrezajo izbranim merilom. Fluentnost besed je sposobnost naštevanja (ustnega ali pisnega) besed, fluentnost idej je sposobnost odkrivanja več zamisli za rešitev zastavljenega problema, fluentnost asociacij je sposobnost naštevanja besed z enakim ali podobnim pomenom, ki so povezane, fluentnost izražanja pa je sposobnost odkrivanja primerne oblike izražanja za zamišljene rešitve.
 
Fleksibilnost je zmožnost odkrivanja različnih, a hkrati primernih oziroma smiselnih idej. Pri fleksibilnosti v nasprotju s fluentnostjo upoštevamo merilo kvalitete – smiselnosti, ne merila kvantitete kot pri fluentnosti. Guilford razlikuje spontano in adaptivno fleksibilnosti, prva je nemotivirana prilagodljivost, odvisna od značilnosti posameznika, ki se spontano odzove in samoiniciativno prilagaja možnostim. Adaptivna fleksibilnost je motivirana prilagodljivost, ki jo navodila izrecno zahtevajo in poudarjajo.
 
Izvirnost je sposobnost odkrivanja in produciranja novih, nenavadnih in domiselnih idej ali rešitev, ki so redke, a duhovite in asociativno oddaljene. Izvirnost presojamo po dveh merilih – redkosti in primernosti oziroma ustreznosti ali primernosti danim merilom.
 
Elaboracija je sposobnost izdelave, tj. izpopolnjevanje načrta dela ali ubeseditev s podrobnostmi. V testih ustvarjalnosti se elaboracija ugotavlja z določanjem števila in primernosti rešitev, s katerimi je pisec pisno izrazil ali upovedil svojo idejo. Pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti se divergentno in konvergentno mišljenje dopolnjujeta, ne pa izključujeta.
 
[[E. Paul Torrance in ustvarjalni razvo]]j
 
Z razvojem konvergentnih in divergentnih sposobnosti se je ukvarjal tudi ameriški psiholog J. P. Torrance in empirično preučeval razvoj sposobnosti divergentnega mišljenja. V longitudinalni raziskavi oziroma študiji, v kateri je preučeval razvoj divergentnega mišljenja v daljšem obdobju, je prišel do zanimivih in koristnih spoznanj.
 
Ugotovil je, da se pospešen razvoj divergentnih sposobnosti – fluentnosti idej, fleksibilnosti in izvirnosti – začne med tretjim in četrtim letom otrokove starosti, v petem letu pa pride do nazadovanja teh sposobnosti. Po prvem nazadovanju ali prvi krizi ustvarjalnih sposobnosti pride do ponovnega razvoja ustvarjalnih sposobnosti, ki traja do tretjega razreda (ameriške) osnovne šole. V četrtem razredu pa se ponovno pojavi kriza, tokrat v izrazitejši obliki, saj pride do nazadovanja vseh ustvarjalnih sposobnosti. Fluentnost idej in fleksibilnost začneta čez čas, nekje v petem razredu, spet naraščati, izvirnost pa v šestem razredu. Po kratkem nazadovanju v sedmem razredu je razvoj ustvarjalnih sposobnosti spet intenzivnejši in doseže vrhunec v enajstem razredu ameriških šol.
 
Vsa spoznanja veljajo za ameriški šolski sistem in kulturo. Na tej osnovi je Torrance definiral tri kritična obdobja v razvoju ustvarjalnih sposobnosti: prvo je okrog petega leta starosti, drugo in najtežavnejše obdobje je okrog devetega leta, tretje okrog trinajstega leta, četrto krizno obdobje pa okrog sedemnajstega leta. Zadnjemu kritičnemu obdobju sledi razvoj ustvarjalnih sposobnosti, vendar ne tako intenziven kot prej, in traja do zrelosti.
 
Med kritičnimi obdobji v razvoju človekovih ustvarjalnih sposobnosti in pomembnimi prelomnicami v življenju obstaja povezanost. V ameriški družbi začne otrok pri petih letih obiskovati pripravljalni oddelek za šolo (kindergarten), pri devetih letih pride do prehoda iz elementarnih razredov osnovne šole (razredna stopnja) na srednjo šolo (predmetna stopnja). Pri dvanajstih oziroma trinajstih letih prestopi iz osnovne šole v srednjo šolo (oziroma srednjo šolo druge stopnje). Vse te spremembe, prehodi in menjave zahtevajo od otrok dodatno prilagajanje in to pomeni vzročno-posledično zastoj in celo upadanje v razvoju ustvarjalnih sposobnosti. Otrok porabi vse razpoložljive sposobnosti ali energijo za prilagajanje novim okoliščinam, ne pa za razvoj ustvarjalnih sposobnosti.
 
Ta spoznanja veljajo za ameriški šolski sistem in kulturo, v drugih kulturah je krivulja razvoja in padca ustvarjalnih sposobnosti drugačna. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti je tesno povezan s prilagajanjem spremenjenim okoliščinam v življenju, zato v slovenskih osnovnih šolah ta krizna obdobja sledijo v povprečju dve leti pozneje kot v ameriških šolah. V novi devetletni osnovni šoli bodo krizna obdobja, leto pozneje, vendar bo to pokazal šele čas.
 
Pri merjenju izvirnosti je Torrance ugotovil, da so kritična obdobja pri razvoju ustvarjalnosti kulturno in razvojno določena. Rezultati raziskave so potrdili povezanost oziroma soodvisnost ustvarjalnosti, kulturnega okolja in razvojnih sprememb, vezanih na ameriško družbo. Lestvice ne smemo dobesedno upoštevati. V okviru Torranceovih ugotovitev in na osnovi opažanj v naši šolski praksi lahko potrdimo Torranceovo lestvico z dveletnim zamikom in s poudarkom, da so mogoči individualni odmiki.
 
Tudi v naši šolski praksi lahko ugotovimo upad ustvarjalnih sposobnosti pri pomembnih razvojnih spremembah, na primer pri prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, okrog šestega − sedmega leta, pri prehodu z razredne na predmetno stopnjo v osnovni šoli, okrog enajstega – dvanajstega leta, takrat je kriza največja. To se ujema tudi s Piagetovimi ugotovitvami o prehodu s konkretnega na abstraktno mišljenje, pa tudi razvojno je to čas prehoda iz otroštva v puberteto. Prilagoditev in prehod iz osnovne šole na srednjo šolo je v naši kulturi okrog petnajstega leta, prehod iz srednje na visoko šolo pa okrog osemnajstega leta. Mladostnik doseže nekje v tretjem razredu srednje šole višek ustvarjalnih sposobnosti.
 
Torrance je razložil kritična obdobja s pomembnimi spremembami v razvoju in značilnostmi kulturnega okolja, predvsem z različnimi prestopi iz ene šolske stopnje na drugo, tedaj se mladostniki nenehno prilagajajo novim socialnim zahtevam in novim oblikam konformizma.
Ko je ugotovil upadanje ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu osnovne šole, ga je skušal ustaviti z dodatnimi metodami. Poskusil je tudi z dodatno motivacijo. Tako mu je uspelo preseči težave oziroma ustaviti upadanje ustvarjalnih sposobnosti pri piscih. Po raziskavi in spodbujanju ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu so testi pokazali ohranjanje ravni nebesedne ustvarjalnosti, kontrolna skupina pa je kazala upadanje, celo izgubo ustvarjalnosti. Anketiranci iz kontrolne skupine so zavračali šolo, v eksperimentalni skupini pa dosti manj. Raziskava je torej dokazala, da so netradicionalne metode ustvarjalnega mišljenja spodbudile večji razvoj ustvarjalnih sposobnosti. Anketiranci v eksperimentalni skupini so imeli ustvarjalen pouk radi, pa tudi nekonvencionalne obveznosti in znanstvene naloge.
 
V članku o vzrokih za upadanje ustvarjalnega mišljenja v četrtem razredu osnovne šole je Torrance izvedel raziskavo o razvoju ustvarjalnih sposobnosti pri sedmih kulturah: ZDA – izbrana populacija, ZDA – manjšinska populacija, Zahodna Avstralija, zahodna Samoa, Zahodna Nemčija, Norveška in Indija. Postavil je domnevo, ki jo je v longitudinalni študiji tudi dokazal, da je padec ustvarjalnih sposobnosti v tesni povezavi z razvojnimi spremembami. Podatke je zbiral z besednimi in nebesednimi testi ustvarjalnosti (Ustvarjalno mislimo z besedami in Ustvarjalno mislimo s slikami) med posamezniki, izbranimi kot »idealni anketiranci«. Testiral je petsto do tisoč mladih od prvega do šestega razreda iz sedmih držav, z opombo, da gredo otroci v ZDA v šolo s petimi leti (kindergarten grade). Medkulturna raziskava je odkrila krizo v razvoju ustvarjalnega mišljenja pri večini kultur. To je povezal z razvojnimi spremembami in socialnimi zahtevami. Ravno v četrtem razredu sta se po Torranceovi raziskavi pokazala upad ustvarjalnosti ter povečanje konformizma in to je očitno vzročno povezano.
 
Torrance je v raziskavi iz leta 1967 predstavil program ustvarjalnega estetskega pristopa, s katerim je skušal preprečiti izgubo imaginacije in ustvarjalnih sposobnosti. Z njim je želel premagati prvo kritično obdobje pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti okrog petega leta ali v vrtcu. V eksperimentalno skupino je bilo vključenih 24 petletnih otrok, 39 otrok enake starosti pa v kontrolno skupino. Z različnimi testi (trije testi in šest podtestov) je ugotovil, da so otroci v eksperimentalni skupini izboljšali rezultate na ponovnih testih v primerjavi s kontrolno skupino.
 
Njegova sklepna ugotovitev je: z ustvarjalnimi metodami je mogoče preprečiti upad ustvarjalnih sposobnosti in prvo ustvarjalno krizo pri petletnih otrocih. Do skoraj enakih ugotovitev je prišel tudi pri otrocih v četrtem razredu. To le potrjuje njegovo domnevo, da je upad ustvarjalnih sposobnosti povezan s ključnimi premiki in prilagajanjem v posameznikovem življenju. Ti mu zmanjšajo ali celo izničijo razpoložljive sposobnosti za prilagajanje, socializacijo in razvojne spremembe, tako da mu ne ostane dovolj časa in sproščenosti, ki sta pogoja za razvoj ustvarjalnega mišljenja.
 
V raziskavi, ki je preverjala ugotovitve Torranceove študije o napovedi ustvarjalnih dosežkov pri odraslih, sta si Yama in Yu Wen zastavila nalogo retestirati Torranceovo longitudinalno študijo (od leta 1958 do leta 1981). Pri tem sta iskala najzanesljivejše kazalce za ustvarjalne dosežke odraslih. Zato sta empirično ugotavljala povezanost naslednjih dejavnikov z ustvarjalnostjo:
– dosežki na testih ustvarjalnosti,
– predstava o bodočem poklicu,
– inteligenčni količnik in
– vloga mentorja.
 
Ne da bi se spuščali v podrobno analizo ugotovitev, povzemimo bistvene izsledke. Raziskava je potrdila prvotne ugotovitve, da so Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja (TTCT – Torrance Tests of Creative Thinking) najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov tudi pri odraslih. Drugi in tretji pokazatelj sta si enakovredna pri napovedovanju ustvarjalnih dosežkov odraslih, to sta predstava o bodočem poklicu in inteligenčni količnik. Tudi četrta značilnost je pomembna – vloga mentorja pri razvoju ustvarjalnih sposobnosti, vendar ni odločilna. Vsi ti dejavniki so pokazatelji uresničenih ustvarjalnih dosežkov v odrasli dobi, niso pa njihov vzrok.
 
Torrance meni, da je njegova glavna metoda pri vajah v ozaveščanju in definiranju problema, ki vključuje: reševanje problemov v skupini in tekmovanje, simuliranje ali posnemanje situacije in iger, sociodramo in igro vlog, ustvarjalne dramatizacije in zastavljanje vprašanj. V raziskavi, ki so jo preverili s testi (Future Problem-Solving Program (str. 15), so ga najbolj zanimali problemi mej med človeškim znanjem in izkušnjami. Torrance je empirično ugotovil, da je najboljši napovedovalec ustvarjalnih dosežkov na testih izvirnost (str. 43), zato je v svojih longitudinalnih raziskavah veliko pozornosti posvetil testiranju, merjenju in ponovnem testiranju ustvarjalnih sposobnosti, predvsem bistveni značilnosti divergentnega mišljenja – izvirnosti.
 
Osnovno merilo v Torranceovih testih ustvarjalnega mišljenja je statistična redkost izvirnih odgovorov, ki se je pojavila v skupini nad petsto posameznikov. Torrance je že v navodilih spodbujal testirance, naj naštejejo odgovore ali rešitve, ki jih nihče ne bi naštel, tudi nenavadne in neobičajne, zgodbe z nenavadnim in presenetljivim načrtom, pesmi, šale ipd. s presenetljivim koncem, naj uporabijo čim izvirnejše rešitve ipd.
 
Bistveno merilo, ki kaže na razvite ustvarjalne sposobnosti, je torej izvirnost. Dokazal jo je s testi nebesednega in besednega izražanja. Po njegovem mnenju ima posameznik, ki pripravi več odgovorov, tudi večjo možnost, da najde izviren odgovor. Torrance, ki je razvil teorijo o razvoju ustvarjalnih sposobnosti, si je prizadeval, da bi metodološko preprečil upad ustvarjalnih sposobnosti v četrtem razredu osnovne šole. To je dosegel z uvajanjem ustvarjalnega mišljenja v učni načrt oziroma:
– z uporabo sodobnih učnih sredstev,
– z inventivnimi metodami,
– z zemljepisnimi raziskavami,
– s spodbujanjem domišljije,
– z uvajanjem različnih metod ustvarjalnega mišljenja pri znanstvenih odkritjih.
 
Besedno ustvarjalni posamezniki imajo bolj razvito besedišče, tvorijo daljše stavke s podredji in priredji, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov. Tudi laže in hitreje tvorijo nove besede, besedne zveze in besedila. Nove, nenavadne ideje v njihovem ustnem ali pisnem sporočanju niso plod naključja, ampak dokaz njihove ustvarjalnosti. Ustvarjalen učenec je vedoželjen, zanimajo ga različne teme, predvsem tiste, ki nadgrajujejo učni načrt in so povezane z zunajšolskimi dejavnostmi. Takšni posamezniki zaradi večje občutljivosti za (književna) besedila v določenem besedilu prepoznajo več plasti in tudi več berejo.
 
[[Metode za razvijanje izvirnosti in elaboracije]]
 
1. Naštevanje različnih odgovorov – Torranceove ugotovitve so podobne Guilfordovim. V desetminutni fazi naštevanja izvirnih idej je v prvih petih minutah manj izvirnih odgovorov kot v zadnjih petih. Razlog je v:
– motivaciji,
– povečani občutljivosti za problem in
– daljšem času, čeprav je tudi deset minut premalo za izvirne odgovore.
 
2. Igranje z večpomenkami ali spremenljivkami – igranje z različnimi idejami in njihovo združevanje.
 
3. Tehtno ali premišljeno ukvarjanje s problemi – izvirno mišljenje zahteva vključevanje miselnih in čustvenih dejavnikov. Če je posameznik prepričan, da je problem nepomemben in vsakdanji, se ne sproži. Včasih je treba problem osmisliti, uporabiti različne pristope, da postane problem pomembnejši, na primer pisanje (javnih) pisem, govorni nastopi, izdelava lepakov, dramatizacije in igre vlog, načrtovanje dejavnosti, spreminjanje okoliščin in organiziranje sprememb. Torrance pravi, da so pri izvirnosti čustveni dejavniki pomembnejši kot pri fluentnosti.
 
4. Izvirnost kot vrednota – Torrance navaja, da je testiral posameznike, ki jih je nagrajeval za fluentnost in izvirnost. Ugotovil je, da nagrajevanje pospeši razvoj izvirnih rešitev, na fluentnost samo pa toliko ne vpliva. Navaja tudi, da so posamezniki postali nedejavni oziroma so se navadili na odgovarjanje z da ali ne (konformizem) in tako izgubili motiv za iskanje novih rešitev.
 
Torrance navaja primere vaj, ki razvijajo izvirno mišljenje.
– Kaj bi se zgodilo, če bi bilo protizakonito peti?
– Kaj bi se zgodilo, če ne bi nosili čevljev?
– Kaj bi se zgodilo, če bi bili vsi avtomobili rdeči?
– Kaj bi se zgodilo, če bi ovce imele krila?
– Kaj bi se zgodilo, če bi deževalo vsako nedeljo?
 
V naslednji vaji je cilj izogniti se ponavljajočim se vzorcem in se upreti inerciji mišljenja v stalnih besednih zvezah.
– Srečen kot …
– Lep kot …
– Zvit kot …
– Raven kot …
– Črn kot …
 
Cilj naslednje vaje je izvirno poimenovanje oziroma dajanje naslovov besedilom (pesmim, zgodbam, risbam), hkrati je tudi vaja za razvijanje izvirnega mišljenja, izvirno poimenovanje.
– Kombinacija posteljnega grelca in čajnika
– Tridelni svečnik v podobi Jimmyja Carterja
– Krema za sončenje, primerna tudi kot namaz za hamburgerje
– Kombinacija telefona in brivskega aparata
– Zobna ščetka, ki ima na obeh straneh ščetine … (str. 48−49)
 
Torrance navaja, da je tudi sposobnost poudarjanja bistva zelo pomembna za razvoj ustvarjalnega mišljenja, vendar ni bila deležna velike pozornosti. Za razvijanje te sposobnosti predlaga preproste vaje.
– Enobesedno poimenovanje predmetov in naslavljanje
– Večbesedno dajanje naslovov ali opisno poimenovanje
– Domišljijski opisni naslov
– Abstrakten, vendar primeren naslov
 
Zdi se mu smiselno razvijati tudi elaboracijo ali izdelavo, ki je številni raziskovalci ne upoštevajo zadosti, vendar se mu zdi pomembna, ker meni, da nobenega izmed ustvarjalnih izdelkov ne moremo upoštevati, dokler ni materializiran. Vedno se pojavi odpor pri sprejemanju novosti in različnih novih idej, saj vsaka nova ideja potrebuje veliko časa, vaje ter truda za uresničitev in priznanje. Zato navaja nekaj vaj za razvijanje sposobnosti elaboracije ali izdelave (branja):
– vizualizacija izdelka;
– pretvarjanje ali dramatizacija;
– igra vlog;
– vidna, slušna, gibalna izkušnja;
– domišljijsko dopolnjevanje;
– premori med branjem;
– premori s poudarjanjem pomena v, na primer nerešena skrivnost v zgodbi, berilu ali drugem gradivu;
– branje z uporabo vidnih, slušnih, vohalnih ipd. prvin;
– poudarjanje pomena v pesmi, zgodbi, književni osebi, namenu pisca;
– uporaba nekaterih dejavnosti, predlaganih ali opisanih v bralnem besedilu.
 
Torrance povzema E. de Bona (str. 71) in njegova spoznanja v zvezi z razvijanjem sposobnosti elaboracije ali izdelave, kot so preverjanje rešitev, uporaba seznama navodil za načrtovanje, primerjava uresničenih nalog in rešitev. Na koncu navaja nekaj vaj, ki razvijajo sposobnosti elaboracije ali izdelave, na primer:
– napisati domišljijsko zgodbo na enega izmed naslednjih naslovov;
– čim bolje opisati glavno književno osebo in napisati zgodbo oz naslovom – Leteča opica, Tihi lev, Trgovec, ki noče prodajati, Učitelj, ki ne more govoriti … (str. 71−72).
 
Meni, da je splošno sprejeto mnenje o psihološki odprtosti največja značilnost ustvarjalnega posameznika. Po njegovem mnenju začne večina posameznikov, postavljenih pred problem, tega takoj reševati. To je značilnost impulzivnega obnašanja in prenagljenega odgovora.
Ustvarjalni posameznik bi si moral vzeti čas:
1. za spoznavanje ali razumevanje problema,
2. za razmišljanje o pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na problem,
3. za premišljevanje o drugih možnostih in rešitvah.
 
Strokovnjaki s področja psihologije ustvarjalnosti imajo različno mnenje o sočasnosti ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ali o deležu čustvenih in domišljijskih prvin ter spoznavnih in razumskih sestavin pri ustvarjalnem mišljenju (str. 74). Lastnost ustvarjalne osebnosti je odprtost v različnih sporazumevalnih razmerjih: otrok – starši, učenec – učitelj, podrejena oseba – nadrejena oseba itn.
 
Torrance je zagovornik odprtosti in refleksivnega pristopa k reševanju ustvarjalnih problemov. Trdi, da je pri reševanju ustvarjalnih nalog pomembno preučiti problem, si vzeti čas in premisliti o rešitvah, nikakor pa ni dovolj, če se osredotočimo le na eno rešitev. Iz tega izhaja zavesten poskus preseči inercijo mišljenja in s tem takojšnji ali prezgodnji konec. Poleg tega svetuje tudi nekaj praktičnih vaj, ki spodbujajo refleksivno mišljenje oziroma ovirajo prehitro sklepanje. Med pomembnejše zahteve spadajo gotovo:
– zahteva po večji sproščenosti,
– zahteva po manjši časovni omejenosti,
– zahteva po neocenjevanju,
– zahteva po večjem številu vaj ipd.
 
Svetuje tudi uporabo de Bonove sheme za kakovostnejše reševanje problemov:
1. spodbujanje posameznikovih prizadevanj;
2. pojasnjevanje, kaj je mogoče še narediti, kaj je posameznik že naredil in kaj bi lahko še naredil z vidika reševanja problema;
3. ovrednotenje lastnih prizadevanj v skladu z merili ali vrsto naloge;
4. razširjanje rešitve problema s preoblikovanjem, dodajanjem novih prvin, izdelavo in nadaljnjimi načrti.
 
Torrance citira de Bonovo shemo, ki vključuje čas za razmišljanje oziroma refleksivnost (str. 81) in po kateri je treba:
– upoštevati vse dejavnike,
– poiskati posledice,
– jasno postaviti cilje,
– ovrednotiti prednosti,
– najti vse možne rešitve.
 
Kot primer vaje navaja dopolnjevanje primerjav (stalnih besednih zvez).
– Mehak kot …
– Počasen kot …
– Suh kot …
– Resen kot …
Pri tem posamezniki ne bi smeli odgovarjati prehitro in napisati stalne besede, ki že dopolnjuje primere, ampak naj bi si izmislili izvirne, slikovite in pestre primerjave.
 
Za uresničevanje ustvarjalnih sposobnosti je po Torranceu pomembno zavedanje čustev in izražanja. Čustva pomagajo k večji poglobljenosti in poistovetenju s problemom ali besedilom, spodbujajo domišljijo, omogočajo poglobljeno razumevanje književnih oseb in celosten odziv na reševanje problemov. Torrance navaja tudi vaje za razvijanje čustvenega vživljanja in izražanja, na primer asociacije na določeno besedo − okno, vrata, čevlji, hrib, pilot, računalnik, pes, mravlja, nebotičnik, tiger ipd. (str. 97−98).
 
Meni, da so pri reševanju ustvarjalnih problemov zelo pomembni:
• postavljanje idej v kontekst, ne pa obravnavanje primerov v interdisciplinarnem kontekstu in zunaj njega (tematski pristop);
• futurologizacija ali predvidevanjeo prihodnosti (Kakšen bo svet leta 2025 ipd.);
• sposobnost sinteze in kombinacije, nekateri znanstveniki, po Torranceu (str. 116−117), menijo, da je ustvarjalno delo neke vrste »magična sinteza«. Torrance povzema (str. 120), da je za spodbujanje sinteze in kombinacije treba:
1. narediti znane stvari za neznane in
2. narediti neznane stvari za znane.
 
Cilj teh procesov je spremeniti stališče in s tem preseči inercijo mišljenja ter uzreti stvari iz novega zornega kota. Vizualizacija ali likovna upodobitev je velika spodbuda pri uresničevanju ustvarjalnih sposobnosti, zato celo svetuje vizualizacijo pred obravnavo snovi, med njo in po njej. Cilj tovrstnih vaj je:
– povečati pričakovanja in predvidevanja posameznikov,
– spodbuditi radovednost,
– uporabiti imaginacijo,
– osmisliti nalogo in
– povečati motivacijo.
 
[[Ustvarjalnost in uporaba domišljije]]
 
Torrance ugotavlja, da se je pri ustvarjanju zelo pomembno zabavati in čimbolj uporabljati domišljijo. Celo navaja primere iz književnosti, na primer ljudske pravljice in ljudske pesmi, ki so zelo primerne za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti in spodbujajo posameznike k ustvarjalnemu reševanju problemov. Trdi, da je včerajšnja znanstvena fantastika postala današnja resničnost (str. 138), pri tem mislimo predvsem na dosežke v vesolju. Pri uporabi domišljije se je treba poglobiti v proces branja in hkrati uporabiti različne metode za razvijanje ustvarjalnega mišljenja, na primer predvidevanje vsebine, napovedovanje dogodkov, domišljijsko-čutna predstava (vizualizacija) oseb, kraja in časa, domišljija, iskanje novih razmerij (kombinacija), vnašanje manjkajočih prvin v besedilo ipd. Zato navaja nekaj metod za razvijanje igrivega pristopa in domišljije, na primer:
• branje, kot da je besedilna stvarnost dejanskost – pojmovanje besedilne stvarnosti kot dejanskosti;
• doživeto branje s ponazarjanjem (nebesednih prvin): čustev, zvokov, mimike, gibov ipd.;
• vstop v književni svet – vključevanje v književno dogajanje, čustva, razmišljanje, slike;
• istovetenje ali igra vlog − bralec se vživi v vlogo pisca ali književne osebe in sošolcem pojasnjuje oziroma razlaga posamezne prvine v književnem besedilu;
• doživeto ali interpretativno branje s posnemanjem gibanja, zvokov ali obraznih izrazov – cilj je globlje podoživljanje književne vsebine (dramatizacija);
• poustvarjanje – pisanje domišljijskih besedil na osnovi književnih besedil;
• časovni stroj – tehnika časovnega stroja lahko prenese osebo v preteklost ali prihodnost, tako da se laže vživi v drug čas in prostor.
 
V poglavju o igri vlog (str. 144−145) meni, da so vaje v dramatizaciji uporabne pri domišljijskem ustvarjanju in hkrati igrivem pristopu, dramatizacija pa pomeni tudi spodbujanje razmišljanja, reševanje problemov in uporabo imaginacije. K dramatizaciji prišteva tudi uporabo lutk kot spodbudo za postavljanje vprašanj in razvijanje sposobnosti risanja. V poglavju o domišljiji spregovori tudi o znanstveni fantastiki in pisanju. Znanstvena fantastika se mu zdi tisto področje, ki zanima ustvarjalne posameznike in tiste, ki jih zanimajo problemi prihodnosti in odkrivanje meja med doživljajskim ter domišljijskim svetom, futurologija (vesolje, podvodni svet, vesoljska prevozna sredstva in življenje v naseljih prihodnosti, novi dosežki tehnike, sončna energija, računalniki, vozila …).
 
Videnje stvari z nenavadne, drugačne ali nove perspektive je zelo pomembno, zato izvajamo vaje za razvijanje sposobnosti vizualizacije – domišljijsko-čutne predstavljivosti, ki se združujejo z vajami vizualizacije.
 
Kot izvirna stališča iz testov ustvarjalnosti je navedel še nekaj primerov:
– videz ptičjega gnezda od spodaj,
– dno podplata,
– pogled sladoleda s tal …
 
Zato tudi navaja vaje za razvijanje nenavadne vizualne perspektive, na primer ogled živalskega vrta – (p)ogled živalskega vrta s perspektive živali itn. (str. 165−166).
 
Vizualizacija tudi z notranje strani je pomembna lastnost, ki jo je treba razvijati zaradi ustvarjalnega mišljenja. Omenja tudi humor kot eno pomembnejših postavk pri razvijanju ustvarjalnega mišljenja. Pogled v prihodnost (str. 193) navaja celo vrsto vaj, ki spodbujajo tovrstno razmišljanje z metodami mišljenja (what – would – happen – if, just - suppose) kaj bi se zgodilo, če bi …, Predstavljaj si …).
 
[[Povzetek]]
 
Za drugačno pojmovanje ustvarjalnega mišljenja sta veliko storila omenjena psihologa Guilford in Torrance, ki sta poleg teoretičnih spoznanj pripomogla tudi k praktičnemu razširjanju in popularnosti pojma ustvarjalnost.
 
Za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti je treba postopno in načrtno razvijati drugačnost mišljenja in kritičnost. Presegati je treba običajne rešitve, spodbujati in razvijati smisel za spontano prilagajanje, samostojnost in delo v skupini. Razvijati moramo občutljivost za probleme, zmožnost vživljanja tudi v nedoživete okoliščine (pri analizi književnega besedila ali pisanju domišljijskega spisa). Nove pobude moramo spoštovati in iskati nove rešitve – na primer besedilo beremo iz novega zornega kota. Povečevati moramo osnovno znanje, iskati oddaljene povezave, postavljati vprašanja v zvezi z besedilom, in ne le iskati odgovorov na že zastavljena vprašanja. Besedno ustvarjalnost razvijamo tudi, ko spodbujamo splošno intelektualno ustvarjalnost. Postopno in načrtno razvijamo splošno znanje, besedno ustvarjalnost z besednimi in besedilnimi nalogami, besedišče, spomin, ustvarjalno domišljijo in pozitivna pričakovanja do posameznikov (velika, ne pa nedosegljiva pričakovanja). Besedno ustvarjalnost razvijamo s splošnimi in posebnimi igrami za razvijanje fluentnosti besed, idej, asociacij in izražanja. Vaje za fluentnost bogatijo besedni zaklad. Ko iz vaj za fluentnost tvorimo smiselna besedila, smo že pri vajah za adaptivno fleksibilnost ─ s tvorjenjem besedil iz določenih besed spodbujamo prenos besed iz pasivnega v aktivno besedišče.
 
Ustvarjanje je proces, ki ga pojmujemo kot odkrivanje in reševanje problemov. Kognitivne teorije ustvarjalnosti povezujejo mišljenje ter ustvarjanje in kažejo tudi, kako je lahko ustvarjalen posameznik hkrati oviran in spodbujen, kritičen in ustvarjalen. Večina ustvarjalcev uporablja tako imenovano hevristično metodo – metodo samostojnega odkrivanja in reševanja problemov. Ustvarjanje je predvsem sinteza oziroma ustvarjalen proces, pa tudi analitičen, ki zahteva vrednotenje in reševanje problemov. Analiza in sinteza kot spoznavna in ustvarjalna procesa nista protislovna, ampak sta del krožnih faz ustvarjalnega procesa (preparacija, inkubacija, iluminacija in verifikacija).
 
Ustvarjalec se v fazah ustvarjalnega procesa sreča z velikim številom idej in rešitev, med katerimi je treba izbrati le nekatere, najprimernejše in predvsem najizvirnejše. Zato je analiza njen komplementarni del in sooblikovalna sila, brez katere bi sinteza preplavila ustvarjalce s številnimi, vendar neselektiranimi idejami. Ustvarjanje zahteva upoštevanje ciljev, načrtovanje in poznavanje faz ustvarjalnega procesa, subjektivnih in objektivnih dejavnikov, ki vplivajo na proces in metode za razvijanje divergentnega mišljenja. Gre za kognitiven in kreativen proces, ki ga spremljajo tudi pisni proces in njegove značilnosti, kot so subjektivne in objektivne ovire, kratkoročen ali dolgoročen spomin, upovedovanje, poznavanje jezika. To vse pripomore k pisni nalogi. Po kognitivnem pojmovanju ustvarjanja je ustvarjalec združevalec miselnega in ustvarjalnega procesa. Cilj ustvarjalnega učenja je transfer znanja ─ prenos od pasivnega sprejemanja k tvornemu sporočanju z metodami izkustvenega učenja.
 
 
[[Vaje za razvijanje ustvarjalnega mišljenja]]
(na osnovi Guilfordove teorije o divergentnem mišljenju)
 
Merilo Divergentno mišljenje Na ravni besed/Na ravni povedi/Na ravni besedil
Kvantiteta Fluentnost besed Naštevanje čim večjega števila besed
 
 
Fluentnost idej in izražanja Naštevanje čim večjega števila idej
Naštevanje čim večjega števila idej za drugačen naslov besedila
Naštevanje čim večjega števila idej za nadaljevanje besedila
 
Fluentnost asociacij Naštevanje čim večjega števila besednih asociacij
Kvaliteta Adaptivna fleksibilnost Tvorjenje smiselnih povedi iz ključnih ali danih besed
Tvorjenje smiselnega besedila na osnovi ključnih/danih besed
Tvorjenje smiselnega besedila na osnovi spodbud (navodila, slike, ilustracije, protibesedilo …)
Redkost in primernost Izvirnost
Poimenovalna izvirnost
Povedna izvirnost
Besedilotvorna izvirnost Tvorjenje novih besede za poimenovanja
Tvorjenje izvirnega nadaljevanja danih povedi
Tvorjenje poustvarjalnih besedil na osnovi zgledov (dopolnjevanje, ključne besede, načrt, posnemanje, preoblikovanje, priredba, spomin (obnova), vprašanje, zamenjava in združevanje)
Število elementov Elaboracija Dodajanje besed v besedilo
Dodajanje povedi v besedilo
Tvorjenje besedil na osnovi ključnih besed/dispozicij/vprašanj/drugih spodbud/neumetnostnega besedila
 
 
[[Vaje za razvijanje fluentnost]]i
Vaje za razvijanje fluentnosti besed
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
 
Se začnejo na črko s- Se končajo na črko -s Imajo črko -s- vmes Imajo dve črki s v besedi Imajo tri črke s
v besedi
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
 
Se začnejo na zlog sto- Se končajo na zlog -sto Imajo zlog -sto- vmes
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
Poknjižiti Knjigarna
Vknjužiti Knjiga
Preknjižiti Knjižnica
-knjig-
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
Brezrokavnik Rokavica
Poroka Ročni
Zaroka Rokavičarstvo
-roka-
 
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
Naštejte čim več rim na naslednje besede.
 
Cesta Slon Mama Trak Črv
 
 
Naštevanje čim večjega števila besed
 
Naštejte čim več besed, ki opisujejo čustva, občutke.
 
Vid – vidim Sluh – slišim Okus – okuša Vonj – vonjam Tip – čutim
Zeleno Ropotanje Toplo Dišeče Mehko
Obzorje Hrup Hladno Akacije Svileno
Sonce Tišino Grenko Hijacinte Hrapavo
Otroke Ptiče Kislo Parfum Hlad
 
 
Vaje za razvijanje fluentnosti asociacij
 
Naštevanje sopomenk
 
Samostalniki Glagoli Pridevniki
Bicikel – kolo Bučati – hrumeti Brezmejen – neizmeren
Bojevnik – borec – vojak Bleščati – lesketati Bučen – glasen – hrupen
Cekin – zlatnik Cepetati – prestopati Inteligenten – pameten
Genij – veleum Delati – povzročati Izobražen – razgledan
Kontinent – celina Iti – hoditi Jokav – cmerav
Očala – naočniki Jokati – cmerati se Lepa – zala
Šegavost – norčavost Ljubiti – imeti rad Mlad – nedorasel
Slog – stil Orati – brazdati Neužiten – strupen
Varuška – pestunja Vaditi – uriti Pogumen – hraber
Zemlja – prst Varovati – pestovati Zgoščen – jedrnat
 
 
Naštevanje primerjav
 
Biti hiter kot
Biti lep kot
Biti majhen kot
Biti marljiv kot
Biti počasen kot
Biti priden kot
Biti rdeč
Biti učen kot
Biti uren kot
Biti velik kot
 
Naštevanje (protipomenskih) primerjav
 
Biti bel kot Zajec
Biti črn kot Stena, jogurt, mleko …
Biti grd kot Sova
Biti hiter kot Smrtni greh, smrt …
Biti lep kot Slika, roža, sonce …
Biti neumen kot Polž
Biti pameten kot Noč, rog …
Biti počasen kot Knjiga
Biti učen kot Gos, noč
Biti velik kot Gora
 
 
• Naštevanje protipomenk
 
 
Glagoli Predlogi Pridevniki Prislovi Samostalniki
1. Priti – Od – Velik – Hitro – Ljubezen –
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
 
• Naštevanje nadpomenk
 
Pes, mačka, krava …
Pika, vejica, klicaj …
Som, linj, potočnica …
Lazar, mlakar, slinar …
Vijolica, trobentica, zvonček …
Razsvetljenstvo, romantika, realizem …
Audi, opel, BMW …
Skiro, kolo, rolka …
Do, re, mi …
Viola, violina, čelo …
 
• Naštevanje podpomenk
 
Afriške živali
Celine
Divje živali
Grški bogovi
Oceani
Planeti
Slovenski dramatiki
Slovenski pesniki
Slovenski pripovedniki
Zdravilne rastline
 
• Naštevanje večpomenk
 
Glagoli Pridevniki Samostalniki Prislov Mešane
besedne vrste
Krojiti Zelen Klop Blizu Brat
Obirati Pisan Prst Daleč Sedem
Opravljati Drag Buba Baročno Sloni
Pozdraviti Bister Cmok Sladko
Nabirati Sladek Cukrarna Osladno
Kupovati Osladen Bik Nizko
Pasti Grenek Cekin Bistro
Spotakniti Visok Hrbet Visoko
Odbiti Iskren Glava Glupo
 
• Naštevanje blizuzvočnic (paronimov)
 
Delaven – deloven
Domišljav – domišljijski
Drag – dragocen
Izdajatelj – izdajalec
Moram – morem – maram
Nizek – nizkoten
Otročji – otroški
Sladek – osladen
Trenerka – trenirka
Upravičen – opravičen
 
Naštevanje asociacij
 
En Z eno nogo, v eni sapi …
Dva Dve muhi na en mah, palica ima dva konca …
Tri En dva tri, štel bom do tri, potem pa …
Štiri Z vsemi štirimi, na štiri oči …
Pet Pet pred dvanajsto, do pet ne zna šteti …
Šest On pa ne pet ne šest
Sedem S sedmimi pečati, sedem suhih let …
Osem Srčna osmica
Devet Dober glas seže v deveto vas; za devetimi gorami in …
Deset Vseh deset prstov; kdor molči desetim odgovori …
 
 
Naštevanje asociacij
 
 
1. Bel bel list, bela hiša …
2. Črn črna usoda, črne misli...
3. Moder modra kri, modra odločitev …
4. Pisan pisan čas, pisana preteklost …
5. Rdeč rdeč kot kuhan rak, rdeče številke …
6. Rožnat rožnate volje, rožnat položaj …
7. Siv sivi lasje, siva prihodnost …
8. Srebrn srebrni lasje, srebrna ptica …
9. Zelen zelen v obraz, priti na zeleno vejo …
10. Zlat zlat človek, zlati časi …
 
Naštejte čim več asociacij.
 
Novice Prihodnost Samopodoba
 
 
Naštejte čim več nasprotnih asociacij.
 
Veselje Ljubezen Bogastvo
 
Vaje za razvijanje fluentnosti idej
 
Naštevanje idej (naslovi)
 
• Naštejte čim več idej, kako bi dali drugačen naslov ljudski pravljici Rdeča kapica.
• Naštejte čim več idej, kako bi dopolnili naslov kratki sodobni pravljici Ele Peroci Muca Copatarica in ...
• Našteje čim več idej, kako bi dali naslov naslednji pesmi pesnika Andreja Rozmana Roze.
 
______________
 
 
Vojaki in vošibki
 
Korenjakajo.
 
 
Naštevanje idej (pomanjševalnice)
 
1. Klet
2. Kobila
3. Lisa
4. Nota
5. Smrt
6. Solza
7. Streha
8. Šala
9. Tašča
10. Trobenta
 
Naštevanje idej (stalne besedne zveze)
 
Povejte z drugimi besedami (stalne besedne zveze).
 
Biti zaljubljen Biti pijan Umreti
 
Naštevanje idej (stalne besedne zveze)
 
Naštejte čim več idej (stalne besedne zveze).
 
Srce Roka Roko
Nositi v srcu Biti desna roka Pasti v oči
 
Naštevanje idej
 
Naštejte čim več izrazov.
 
Nižje pogovorno Pogovorno Vulgarno
Afna Ajmo Gavzniti
Arcnija Blond Goflja
Cagati Drenj Imel je trojen podbradek in kurji britof
Čorav Eksati Larfa
Dohtar Evo Mrda
Džumbus Farovž Odcejati
Fana (zastava) Fizkultura Pariti
Fehtati Frdaman Poda se mu kot kravi sedlo
Gate Gank Ritoliznik
Gazda Gašperček S tem spričevalom si lahko obrišeš zadnjico
Kovter Jaga Sekret
Penzion Otesati Širokoritnež
Piksna Rabutati Vedno sta bila skupaj kot rit in srajca
Žavba Štefan Vritmepiši
Župa Zafrčkati Zaskočiti
 
 
Naštejte čim več izrazov.
 
Narečno Starinsko Slengovsko
Adreselj Akoravno Bajla
Besediti se Bačva Car
Brkončica Besedljiv Carica
Čakež Blagoroden Carica
Debelka Čislati Dbest
Firkelj Davi Ful
Frklja Drevi Kul
Gorca Ljud Mata
Haloze Ljudomil Seka
Hruška Mnogoter Slova
Junakovica Obist Štala
Kiseljak Osorej Šuhi
Kleščman Rabota Šuzi
Kokot Truplo Zgodlja
Mavra Tujčenje Ziher
 
Napišite čim več izrazov.
 
Slabšalno Knjižno Ljubkovalno
Mlačnozobec Mladoletje Bedaček
Baba Modrica Bimčkati
Osvinjati Mnogoštevilen Bacek
Trapec June Bebica
Fante Osiv Capinček
Firerski Noroglav Skokica
Govoranca Hladetina Atek
Frakar Globočina Edinčica
Stremuški Strelnica Mižek
Balkanski Beloličen Navihanček
 
Napišite čim več izrazov.
 
Razložite pomene.
 
Ekspresivno Žargonsko Šaljivo
Junačina Johnson Žabja pijača
Jokica Osemtisočak Harem
Jeznoritec Kalkulator Častilec vina
Debelin Kasetnik Slamnati vdovec
Kopejka Celovečerec Srečati Abramaha
Osat Centerfor Kačja slina
Glušec Administrativa Gasilska slika
Barabon Anšlus Ta kopalec je reklama za jogurt
Ošaben Bermudke Jeza škoduje lepoti
Drobiž Basist Cvetka
 
Napišite čim več izrazov.
 
Medmeti Samostalniki Glagoli
Ačih Ačihanje Ačihati
Bevsk Bevskanje Bevskati
Čiv čiv čiv Čivkanje Čivkati
Kra kra Krakanje Krakati
Sek sek Sekanje Sekati
Škrip škrip Škripanje Škripati
Tika taka Tiktakanje Tiktakati
Tlesk Tleskanje Tleskniti
Žiga žaga Žaganje Žagati
 
Napišite čim več izrazov.
 
Pravilno povežite medmet z razlago.
 
Medmeti Razlage
Bogpomagaj Beži, pojdi
Cicifuj Izraža veselje, razigranost
Čira čara Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; začudenje, presenečenje
Hopsasa Izraža obup, strah
Jedeta Izraža podkrepitev trditve
Sampramiš Izraža pripravljanje na izločitev
Šlik šlak Izraža razigranost pri plesu
Tidreja Izraža škodoželjost s premikanjem enega kazalca po drugem
Tralala Izraža veselje, razigranost
Vija vaja ven Izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi
Všc Posnema petje sinice
 
 
Napišite čim več izrazov.
 
 
Vzneseno Evfemistično Ironično
Bil je drag mojemu srcu Dolgoprst (kraljiv, tatinski) Bedakovič
Mlečni brat Bogomoljka
Roka znanega slikarja je za vedno omahnila Miličniki so že prijeli tistega, ki si je izposodil vaš avto (ukradel) Božji volek
Okronati (zelo uspešno končati kaj) Nečeden (umazan, zanemarjen) Doktorček
Alma mater (univerza) Nebodigatreba (hudič) Pametnjakovič
Bog ga je poklical (umrl je) Hudobni angel (satan, hudič) Poštenjakovič
Trpljenje je moj vsakdanji kruh Pot ni brez nevarnosti (je nevarna) Spretnjakovič
Njena podoba se mu je vtisnila v dušo Nečasten (sramoten) Študentek
Hranila ga je domača zemlja Ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo (prepovedujem ti) Sveti birokracij
Položiti življenje na oltar domovine (umreti za domovino) Ponoči so izpraznili blagajno (ukradli) Volilni golaž
Očetu za jubilej poklanjamo pesem Nebogat (reven) Zlatoust
 
Napišite čim več izrazov.
 
Jojmene – Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost
Ježeš – Izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost
 
Vaje za razvijanje fluentnosti izražanja
 
Izražanje
 
Napišite čim več povedi s petimi besedami in začetnicami.
 
B. K. P. K. J.
 
 
 
 
C. Ž. F. A. U.
 
 
 
 
D. Š. H. I. M.
 
 
 
 
Izražanje
 
V besedi Slovenija poiščite čim več besed.
 
 
 
 
 
Izražanje
 
Naštejte čim več izrazov, kaj pomenijo naslednje besede (stalne besedne zveze) ali pregovori.
 
Ahilova peta
Cmok v grlu
Gojiti gada na srcu
Imeti dve levi roki
Imeti mehka kolena
Iti na jetra
Iti na živce
Lasje so mu stopili pokonci
Ne seže mu niti do kolen
Odločiti se (na) vrat na nos
Prometna žila
Roka pravice
Srce mu je padlo v hlače
Še dušo bi prodal
Ta pa zna uporabljati komolce
Tega človeka imam v želodcu
Vleči na ušesa
Za to sem z dušo in telesom
Zanj dam roko v ogenj
Živeti bogu za hrbtom
 
Izražanje
 
Mačje oči
Pasja zvestoba
Noge na iks
Uporabljati komolce
Ne seže mu niti do kolen
Brusiti pete
Za nohte nam gre
Izpustiti dušo
Srce ji razbija
Imeti dober nos
 
Izražanje
 
Ljubljanska megla Kranjska klobasa Slovenska moderna
Goriški slavček Štajerska ikebana Slovenska matica
Ižanski gasilci Pleterska slivovka
Tolminski želodec Belokranjski matevž
Stiški samostan Primorska burja
Soška postrv
Ljubljanska srajca
Trojanski krofi
Vrhniški kruh
Celjski grofje
 
Izražanje
 
Albanski konjak Aleksandrijska knjižnica
Angleški čaj Beneški dož
Argentinski tango Berlinski zid
Češki porcelan Dunajski zrezek
Egipčanske piramide Frankfurtski sejem
Eskimski psi Koloradski hrošč
Francoski rogljiči Ljubljanska srajca
Indijski sari Londonska megla
Islandski lišaj Neworleanški jazz
Italijanski špageti Pariška salama
Japonski biseri Pekinška raca
Kitajski zid Praška pomlad
Španska vas Praška pomlad
Švicarska ura Rimske številke
Turška kava Tokijska borza
 
Izražanje
 
c – č s – š z – ž
Cof – čof Siv – šiv Zemlja – žemlja
Peca – peča Most – mošt Roza – roža
Vic – Vič Pes – peš Laz – laž
 
Pravilno postavljanje strešic
 
– Pes je sel pes cez most po most.
– Zazrla se je v zrcalo.
– Celo celo me boli.
 
 
 
Vaje za razvijanje fleksibilnosti
 
Tvorjenje smiselnih besedil
 
 
– Biti
– Da
– Dež
– Deževati
– Grmeti
– Hitro
– Kadar
– Kakor
– Lapuh
– Mušnica
– Najprej
– Pod
– Se
– Si
– Skriti
– Sladek, -a, -o
– Stopiti
– Suh, -a, -o
– Tako
– Ti
– Tja
Vaje za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
Smiselno nadaljevanje besedil
 
V velikem mestu je majhna hiša. V majhni hiši je velika miza. Na veliki mizi je majhna škatla ...
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
V mestu so hiše, v mestecu so hišice. Hiša ima stopnice, hiša stopničke. V hiši spi velikan, v hišici ...
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Čevlji iz testa …
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Motivirana prilagodljivost (vaje za dopolnjevanje)
 
 
Boris A. Novak
 
Pesniške definicije
 
 
¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬•
_________
Je lunina
Rima.
 
•
 
_________je
Brodolom noči
Na čereh jutra.
 
•
 
_________ je
Nogometna tekma oblakov
Na nebesnem stadionu.
 
•
 
_________je soba
V hotelu _________
A kategorije
Z razgledom na_________,
Kopalnico za ___________
In dvojno posteljo
Za moške in ženske _________.
 
•
 
______
Je rjuha
Od kruha.
 
•
_________zvok,
Ki hoče premagati
Svojo smrt.
 
•
_________
Je pastir
Kože.
 
•
_________
Je vrtnar
Tišine.
 
•
_________ je
Spomin,
Ki se je tako dolgo
Hladil,
Dokler ni okamenel.
 
•
 
 
 
Nadomestite besede s protipomenkami.
 
 
Dane ZAJC
 
DEŽ
 
Kadar dežuje, kadar grmi,
Hitro se skrij
Tja pod mušnico,
Tja pod travico,
Ali tja pod lapuh,
Da boš suh.
 
Kadar dežuje, hitro se skrij.
Dež tako slake, kakor si ti,
Najprej stopi.
 
Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
Smiselno povežite prvi in drugi del pregovora.
Besede mičejo, brado ustvaril.
Bog je sam sebi najprej desetim odgovori.
Boljši je vrabec v roki dobro pomena.
Dober glas seže kakor golob na strehi.
Kamor si hudič ne upa, miši lovi.
Kar mačka rodi, po curku do.
Kdor molči, pošlje babo.
Nova metla svojo malho hvali.
Vsak berač v deveto vas.
Zdravje po niti gor, zgledi vlečejo.
 
Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
Smiselno dopolnite pregovore.
 
ima v petah.
kamen do kamna palača.
majhne skrbi.
miši plešejo.
mož pa enega
ne odlašaj na jutri.
oba v jamo padeta.
pečenka v prepiru.
pijan govori.
takšen odzdrav.
 
Vaja za razvijanje adaptivne fleksibilnosti
 
Smiselno dopolnite pregovore.
 
Človek obrača,
Kakšni starši,
Kdor dolgo izbira,
Kdor seje veter,
Kdor za smolo prime,
Koga je kača pičila,
Kuj železo,
Pamet je boljša kot
Samo v mlinu se
Skromnost je
 
Vaje za razvijanje spontane fleksibilnosti
 
 
 
 
Vaje za razvijanje izvirnosti
 
Besed
 
Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
Bogomoljka
Deževnik
Kačji pastir
Kamela
Kit
Močerad
Morska zvezda
Morski konjiček
Nilski konj
Nosorog
Oslič
Paličnjak
Potočnica
Sinica
Slavec
Sviloprejka
Taščica
Vrana
Zebra
Žirafa
 
 
Tvorjenje izvirnih povedi
 
Ulica Vas/mesto Dežela
1. Butalci
2. Ciciban
3. Kosovirja
4. Kresnička
5. Marsovci
6. Pedenjped
7. Povodni mož
8. Pšenično polje
9. Sojenice, rojenice
10. Tepanjci
 
Vizualizacija
 
Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
Deček Deklica Starši
Butalci
Kit
Kosovirja
Kresnica
Oblak
Povodni mož
Pšenica
Škrat
Tepanjci
Vila
 
 
Tvorjenje izvirnih poimenovanj
 
Predmeti Urnik Ocene
Butalci
Kit
Kosovirja
Kresnica
Oblak
Povodni mož
Pšenica
Škrat
Tepanjci
Vila
 
 
 
 
 
Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
JEDILNIK Zajtrk Kosilo Večerja
Bisernica
 
 
Butalci
Čarovnica
Kekec
Kosovirja
Marsovci
Martin Krpan
Pedenjped
Povodni mož
Sojenice, rojenice
 
 
 
Povedi
 
Izvirno dopolnjevanje povedi
 
Boli me glava, peta in
Dobila je sklep in
Ima vnetje vranice in
Imam potno čelo in
Krojimo obleke in
Na jug so odletele štorklje, žerjavi in
Na njivi sem pustil grablje, vile in
Na okno sta priletela sinica, taščica in
Nabirali smo rake, školjke in
Nabiramo gobe in
Ponujamo mačehe in
Obrisal si je pot in
Oblekla je žabe in
Opravljamo delo in
Padel sem na tla bled in
Potem pa lepo sedem in
Potem začnem brati in
Pozdravljamo sosedo in
Prodajamo mačehe in
Pripovedovali smo si šale in
Točen kot
Sedla se je na sredo in
Roko je vzdignila zlata in
V živalskem vrtu so tigri, levi in
 
Izvirno dopolnjevanje povedi
 
 
Če bi namesto rok imel/-a krila, bi
 
Če bi čez noč zrasel/-la za več kot za dva metra, bi
Če bi bil/-a predsednik/-ca sveta, bi
Če bi na loteriji dobil/-a milijon, bi
Če bi imeli papirnate obleke, bi
Če bi namesto dežja deževali čokoladni bonboni, bi
Če bi našel/-la izgubljen zaklad, bi
Če bi imel/-a časovni stroj, bi
Če bi srečal/-a bitja z drugega planeta, bi
Če bi se zbudil/-a kot palček/palčica, bi
 
 
Besedil
 
Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
 
Ljubezenski napoj Koktajl
male morske deklice Vesoljski koktajl
Sestavine
 
 
 
 
 
 
Priprava
 
 
Doziranje
 
 
Uporaba
 
 
Stranski učinki
 
 
Tvorjenje izvirnih (neumetnostnih) besedil
 
Vremenska napoved Mali oglas: kupim – prodam Ženitveni oglas
Butalci
Kit
Kosovirja
Kresnica
Oblak
Povodni mož
Pšenica
Škrat
Tepanjci
Vila
 
Tvorjenje izvirnih (umetnostnih) besedil
 
Iz naslednjih besedi tvorite pesem (ločila: 7 pik in 15 vejic)
 
Alojz Ihan
 
1. a
2. a
3. bi
4. bilo
5. blizu
6. bolj
7. da
8. da
9. da
10. da
11. da
12. dovolj
13. dovolj
14. gladujejo
15. hotel
16. hrane
17. hraniti
18. hudobne
19. in
20. in
21. in
22. in
23. in
24. in podijo
25. izogibajo
26. jih
27. jih
28. jo
29. jo
30. kadar
31. ki
32. kmalu
33. krmilnic
34. krmilnica
35. krmilnice
36. krmilnico
37. krmilnico
38. le velike
39. male
40. male
41. male
42. močne
43. moreš
44. na
45. najdalj
46. najprej
47. napoditi
48. naprej
49. narediš
50. nasuješ
51. nazadnje
52. ne
53. ne
54. nekoč
55. ni
56. odletijo
57. odstopiti
58. opaziš
59. opaziš
60. pa
61. padajo
62. pa imaš
63. porazdelijo
64. postajajo
65. postaviš
66. potem
67. potem
68. pravzaprav
69. prazne
70. preplašene
71. proč
72. ptice
73. ptice
74. ptice
75. ptice
76. ptice
77. ptice
78. ptice
79. ptice se
80. ptico
81. puste
82. puško
83. razjezi in
84. samo
85. se
86. se
87. se
88. se
89. si
90. skušaš
91. slabotnejšim
92. sneg
93. so
94. so
95. spet
96. spomniš
97. sredi
98. srednje
99. streljati
100. svojo
101. še
102. te
103. tebi
104. to
105. traja
106. umirajo
107. upajo
108. v
109. v
110. v
111. več
112. več
113. več
114. več
115. vedno
116. velike
117. velike
118. veliko
119. vendar
120. vendar
121. vrniti
122. vrtu
123. vsaka
124. vse
125. vse
126. vsega
127. vzameš
128. za
129. za
130. začneš
131. zasedle
132. zato
133. zdi
134. zime
 
Vaje za razvijanje elaboracije
 
Tvorjenje piktogramov (slikovna pisava)
 
1. ids
2. bolečinaaaa
3. kl!caj
4. krg
5. n∀rob∃
6. evarnost
7. OGL∃EDALO
8. plvica
9. pra •ilno
10. s☼nce
11. smr†
Izdelava besedila – popravljanje besedila
 
Biti na oslu.
Boginji čas krade.
Denar je sveta vladarica.
Denar spravlja v rokavico.
Enaki ptiči skupaj stojijo.
Hiter kot zajček.
Ima denarja kot pešk.
Kri ni H2O
Lepo godljo si nam spekel.
Levičar ne ve, kar dela desničar.
Maček mu je prekrižal pot.
Na hrbu imam že šest križcev.
Ne bom več prestopil predpražnika te hiše.
Njegova življenjska pot ni bila posuta z vrtnicami.
Obetajo se mu pozlačeni časi.
On je naše gore listek.
Riba mora trikrat plavati: v vodi, v olju in viskiju.
Tu ga čaka lepa preteklost.
Zbiranje znamk je njegov konj.
Zvit kot lisička.
 
Vizualizacija dobesednega in prenesenega pomena
 
 
Iti s kurami spat.
 
Priti na boben.
 
Luna ga trka.
 
Vleče se kot kurja čreva.
1.
 
 
 
 
Srce mu je padlo v hlače.
2.
 
 
 
 
Imeti glavno besedo.
3.
 
 
 
 
Imeti veliko pod palcem.
4.
 
 
 
Hoditi v zelje.
5.
 
 
 
 
Imeti dve levi roki.
6.
 
 
 
 
Biti na konju.
 
Izdelava besedila – dopolnjevanje besedila
 
1 Beethoven je nekega večera sedel v družbi, kjer je domača hčerka »osrečevala« navzoče z zelo slabim igranjem nekega preludija. Ko je gospodinja prosila skladatelja, naj o njenem igranju pove odkritosrčno mnenje, je Beethoven dejal:
»Vidim, da je vaša hčerka globoko verna.« »Kakšno zvezo pa naj ima njena umetnost z vero?« se je začudila mati. »Ona igra po načelih svetega pisma: naj levica ne ve, kaj dela desnica,« je prijazno pojasnil.
2 Gledališki ravnatelj James Klein je želel, da bi komorni pevec nastopil v njegovi komični operi. Slezak ga je pisno vprašal, koliko mu namerava plačati za večer. Klein je brzojavil: »Sto mark. – Tisoč pozdravov!« Slezak je brzojavno sporočil svojo zahtevo: »Tisoč mark. – Sto pozdravov!«
3 Italijanski diplomat in politik Carlo Sforza je odgovoril časnikarju, ki ga je prosil, naj čisto na kratko opredeli diplomatsko dejavnost: »Diplomat je tisti, ki zaradi nasilja dvigne obrvi namesto glasu.«
4 Izokrata so vprašali, kako da se je pri njem šolalo toliko odličnih govornikov, sam pa ni nikdar javno govoril. Odgovoril je: »To ni nič čudnega. Brus, ki ostri nože, tudi ni oster!«
5 Ko Ibsen še ni bil svetovno znan, je prejel od založnika za rojstni dan v dar lepo uro. Čez nekaj dni je pisatelj potožil, da ura ne gre. »Ali mislite, da vaše stvari gredo?« ga je zavrnil založnik.
6 Ko je slikar portretiral neko strahotno naličeno plemkinjo, je ta nezadovoljna dejala: “Le kje, za vraga, kupujete barve?” “Mislim, gospa, da imava istega dobavitelja,” je odgovoril.
7 Ko je Sokratova žena Ksantipa prijokala v ječo in povedala možu, da so ga obsodili na smrt, je vzkliknila: »Po krivici so te obsodili!« Sokrat je odgovoril: »Ali bi morda rada, da bi me bili obsodili po pravici?«
8 Kupec Schollove knjige je na vsak način hotel, da pisatelj vanjo napiše – poleg podpisa – še kakšno misel. Scholl ni vedel prav, kaj naj napiše, saj kupca nikoli prej ni videl. Malo je pomislil in zapisal: “Gospodu X v spomin na lepe čase, ki jih bova skupaj preživela, ko se bova spoznala.”
9 Sodnik George Jeffreys je bil z obtoženci včasih zelo surov. Nekoč je dregnil s svojo palico obtoženca, ki je sedel na zatožni klopi in rekel: »Na koncu te palice je velika baraba!« Obtoženec pa mu je odgovoril: »Na katerem?«
10 Znamenitega nemškega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je: »Kajne, vi ste živinozdravnik?« »Da,« je živahno dejal. »Kaj vam pa manjka?«
 
Elaboracija besedila – tvorjenje na osnovi zgleda
 
- Na osnovi zgleda književnega besedila – Boris A. Novak Haiku – tvorite svoje besedilo (haiku: 5 – 7 – 5 zlogov; teme: letni časi, narava, minevanje ...)
 
•
 
V hosti noči
Je sonce izkrčilo
Jaso za jutro.
 
•
 
Jutro pobira
Zvezde kakor drobtine
Po prtu teme.
 
•
 
Hej, dobro jutro,
Ti vošči krajec kruha,
Namazan s putrom.
 
•
 
Sence so slepe,
Zato jih svetloba
Pelje za roko.
 
•
 
Pod vrbami las
Teman tolmun pogleda.
Utapljam se vanj.
 
•
 
Nasmeh žubori.
Pogled sneži iz oči.
Beseda molči.
 
•
 
Čas ni zasidran,
Zato se oddaljuje
Od znanih obal.
 
•
 
Sonce izginja
Za vogalom obzorja.
Jutri bo spet tu.
 
•
 
Poglej kresnico,
Ta mali leteči kres
Poletne noči!
 
•
 
Zvezde so zlati
Gumbi na nočni srajci.
Lahko noč, nebo!
 
Tvorjenje besedil na osnovi zamenjave
 
Boris A. Novak
 
COPATARSKA HIMNA
(song iz lutkovne igre)
 
Ko čevlji vandrajo okrog sveta,
Copate rajši dremamo doma.
 
Ko škorenj brizga blato do neba,
Copate rajši dremamo doma.
 
Ko gojzerji gredo na vrh gora,
Copate rajši dremamo doma.
 
In ko superga brca žogo
In se znoji na dolgo progo,
 
Copat' igra gosposko vlogo,
Brezskrbno zleknjen na preprogo.
 
Naj čevlji pridejo do cilja –
Copata noče iz domačega okrilja!
 
Naj kruti škornji osvojijo zmago –
Copat' sovraži vojno, hrup in vlago!
 
Naj gojzer osvoji sam vrh neba –
Copate rajši dremamo doma.
 
Superga naj ima kolajno iz zlata –
Copate rajši dremamo doma.
 
Copate rajši dremamo doma ….
 
Boris A. Novak
 
________HIMNA
(song iz lutkovne igre)
 
Ko _________vandrajo okrog sveta,
___________rajši dremamo doma.
 
Ko _________ brizga blato do neba,
__________ rajši dremamo doma.
 
Ko _________gredo na vrh gora,
__________ rajši dremamo doma.
 
In ko _________brca žogo
In se znoji na dolgo progo,
 
_________igra gosposko vlogo,
Brezskrbno zleknjen na preprogo.
 
Naj _________pridejo do cilja –
_________noče iz domačega okrilja!
 
Naj kruti _________osvojijo zmago –
________ sovraži vojno, hrup in vlago!
 
Naj _________osvoji sam vrh neba –
__________ rajši dremamo doma.
 
_________naj ima kolajno iz zlata –
__________ rajši dremamo doma.
 
__________ rajši dremamo doma ….
 
Tvorjenje besedil na osnovi dopolnjevanja
 
 
Boris A. Novak
 
 
__________ pošta
 
__________ je
__________ pismo
V kuverti ________.
 
Najlepše ga je izročiti
________.
 
Tvorjenje besedil na osnovi zgleda
 
Preoblikovanje besedila v neumetnostno zvrst (horoskop, vremenska napoved, ženitveni oglas, vabilo ...)
 
Preoblikovanje besedila v umetnostno zvrst (pravljica, detektivka, pesem, dvogovor ...)
 
 
France Prešeren
 
POVODNI MOŽ
 
Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. --
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila.
 
Mnogtére device, mnogtére ženice
oko je na skrivnem solzé preliválo,
ker Urški srcé se je ljubega vdalo;
al ljubih bilo je nji vedno premalo.
Kar slišala moških okrog je slovét',
skušála jih v mreže razpete je ujet'.
 
Je znala obljúbit', je znalá odreči,
in biti priljudna, in biti prevzetna,
mladenče unémat', bit' staršim prijetna;
modrij in zvijač je bila vseh umetna;
možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.
 
Na Starem so trgu pod lipo zeleno
trobente in gosli, in cimbale pele,
plesále lepote 'z Ljubljane so cele
v nedeljo popoldan z mladenči vesele;
bila je kraljica njih Urška brhka,
plesáti ni dolgo nje volja bila.
 
Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče,
prešerna se brani in ples odlašuje,
si vedno izgovore nove zmišljuje,
že sonce zahaja, se mrak približuje;
že sedem odbila je ura in čez,
ko jela ravnát' se je Urška na ples.
 
Al, ker se ozira, plesavca si zbira,
zagleda pri mizi rumeni junaka;
enac'ga pod soncam mu ni korenjaka,
želi si plesáti z njim deklica vsaka --
omrežit' ga Uršika lepa želi,
zaljubljeno v njega obrača oči.
 
To videt', mladenič se Urški približa:
»Al hótla bi z mano plesati?« ji pravi,
»kjer Donava bistri pridruži se Savi,
od tvoje lepote zaslišal sem davi,
že, Uršika zala! pred tabo sem zdaj,
že, Uršika zala! pripravljen na raj!«
 
To reče in se ji globoko prikloni,
sladkó mu nasmeja se Uršika zala:
»Nobene stopinjice še nisem plesala,
de čákala tebe sem, res je, ni šala --
zatorej le hitro mi roko podaj,
lej, sonce zahaja, jenjuje že raj!« --
 
Podal ji mladenič prelepi je róko,
in urno ta dvá sta po pódu zletela,
ko de bi lahké peretnice imela,
bila bi brez trupla okrog se vrtela,
ne vidi se, kdaj de pod noga udar',
plesala sta, ko bi ju nosil vihar.
 
To videti, drugi so vsi ostrmeli,
od čudeža godcam roké so zastale;
ker niso trobente glasova več dale,
mladenča nogé so trdó zaceptale;
»Ne maram,« zavpije, »za gosli, za bas,
strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!«
 
So brž pridrvili se črni oblaki,
zasliši na nebu se strašno gromenje,
zasliši vetrov se sovražno vršenje,
zasliši potokov derečih šumenje,
pričjóčim po koncu so vstali lasje --
oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!
 
»Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi,
ne boj se,« ji reče, »ne boj se gromenja,
ne boj se potokov ti mojih šumenja,
ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja;
le úrno, le úrno obrni peté,
le úrno, le úrno, ker pozno je že!«
 
»Ah, majhno postojva, preljubi plesavec!
de jaz se oddahnem, de noga počije.«
»Ni blizo, ni blizo do bele Turčije,
kjer v Donavo Sava se bistra izlije;
valovi šumeči te, Urška! želé,
le úrno, le úrno obrni peté!« --
 
To reče, hitreje sta se zasukála,
in dalje in dalje od póda spustila,
na bregu Ljubljance se trikrat zavila,
plesáje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vidli čolnarji dereč;
al Uršike videl nobeden ni več.
 
 
Dejavnost: dopolnjevanje slike
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Dejavnost: dopolnjevanje povedi
 
 
Dopolnjevanje grafitov
 
 
1. Bodimo realni _____________________.
2. Bolje vrabec v roki kot ____________________.
3. Čim slabše ____________________.
4. Dom je dekletu ječa ____________________.
5. Ko bom velik, bom ____________________.
6. Ko je življenje mrtvo, je ____________________.
1. Laž ima kratke noge, resnica pa ____________________.
7. Ljubezen je edina stvar, ki se množi z ____________________.
8. Ljubim te kakor ____________________.
9. Matura je ____________________.
10. Norca nikoli ne sreča pamet, pametni pa ____________________.
11. Pamet je samo ena, porabnikov pa ____________________.
12. Pivo ne pušča sledi od ____________________.
13. Rana ura ____________________.
14. Smrt je dokaz, da življenje človeku ____________________.
15. Šola je kruh. Jejte ____________________.
16. Šola je naš dom, zato ____________________.
17. Točen kot ____________________.
18. Vsi mi smo mrliči ____________________.
19. Življenje je ____________________.
20. Življenje ni vzgojno. Vzgoja ni ____________________.
'''Vaja elaboracije'''
 
Postavljanje ločil, velikih in malih začetnic
 
maja
ne
nikoli
pozabiš
prvega
 
 
gospa
hvala
lepa
 
Tvorjenje besedil na osnovi zgleda književnega besedila
 
Françoise Villon
 
BALADA O PREGOVORIH
 
Vrč hodi k vodi, dokler roč ima.
Tako kot si postelje, človek spi.
Še jeklo se na nakovalu vda,
če razžariš ga, da dobi rdeč sij.
Vsak toliko je vreden, kot slovi.
Pozabljen je, kdor v svet predaleč gre.
Hudobnež tarča je za vse ljudi.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.
 
Kdor govori preveč, se sam izda.
V deveto vas se dober glas glasi.
Kdor rad obljublja, ta bolj malo da.
Kdor dolgo prosi, slednjič le dobi.
Čim dražja stvar je, bolj jo svet želi.
Kdor res želi si kaj, doseže vse.
Kar zlahka se dobi, vabljivo ni.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.
 
Kdor ga ima, hraniti mora psa.
Le s petjem pesmica se nauči.
Če dolgo grad oblegaš, se preda.
Skopuhu sadje v gnoj se omedi.
Vse delo skvari, kdor preveč hiti.
Kdor se obira, slednjič ne uspe.
Kdor se loteva vsega, vse skazi.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.
 
Ko šal je že preveč, se smeh konca.
Razsipnež slednjič se brez hlač zbudi.
Najbolj obljubi, kdor ti reče: »Na!«
Kdor je predober, v revščino tišči.
Kdor da na up, naj raj ši podari.
Kdor dela greh, se spokori za vse.
Kdor plašč po vetru obrača, ga zmrazi.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.
 
Princ, tudi norcu v glavi se zbistri:
po dolgih blodnjah pravo pot uzre,
življenja bič mu misli spremeni -
kdor dolgo trka, temu se odpre.
Pridobljeno iz »https://sl.wikibooks.org/wiki/Kategorija:Knjige«