|
Vsebina knjige
==Uvod==
#[[{{ROOTBOOKNAME}}/Uvod]]
== #[[{{ROOTBOOKNAME}}/Temeljni koncepti ==]]▼== #[[{{ROOTBOOKNAME}}/Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu ==]]▼
Zavedanje o pomenu upravičenj in zavez v segmentu javne uprave kot izvršilne veje oblasti dandanes predstavlja del splošne izobrazbe slehernika, saj se večino pravic pozitivnega statusa v sodobni kompleksni družbi uveljavlja v razmerju do upravnih oblasti. O uveljavljanju teh pravic in obveznosti v javnem interesu se vodijo upravni postopki, zakonitost posamičnih upravnih aktov, izdanih v tem okviru, pa preverja pred sodišči. Pravila sodelovanja udeležencev v postopkih ureja upravno procesno pravo.
Posamezne države oz. njihove pravne ureditve pri načinu urejanja in vodenja upravnih postopkov in sodnega nadzora nad upravnimi akti poznajo vrsto skupnih značilnosti. Upravno procesno pravo se tako razvija na nacionalni, a tudi nadnacionalni (npr. EU) in harmonizacijski ravni. Vsak pravni sistem in posamezna država pa ima svoje posebnosti. Večina držav v Evropi in širše (od ZDA do Japonske in Evrope) pozna kot temeljni predpis na tem področju Zakon o (splošnem) upravnem postopku (ZUP, General Administrative Procedure Act).
Pomen upravnih postopkov se v okviru modernega javnega upravljanja kaže dodatno v vlogi tega procesa kot orodja dialoga med oblastjo in državljani, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami, tako da se skupaj ustvarja partnerska, sodelovalna in vključujoča družba. Ustrezno razumevanje upravnega procesnega prava v tem kontekstu je zato posebej pomembno, saj razvoj predvsem upravnih postopkov kot celote predstavlja gibalo reformiranja javne uprave nasploh.
Upravnih postopkov kot del discipline javne uprave zato ne moremo gledati kot le vidik pravne znanosti oz. stroke, pač pa interdisciplinarno. Poseben pomen imajo poleg prava še področja informatike, ekonomike, organizacije in menedžmenta, sociologije in politologije.
Ta knjiga predstavlja zasnovo predstavitve temeljnih pojmov in posameznih institutov iz upravnega postopka, tako na splošno kot v Republiki Sloveniji. Avtorji upamo, da bo delo zanimivo za bralce ter bomo skupaj prispevali k razumevanju upravnih postopkov v Sloveniji in širše.
Razvoj upravnega postopka in upravnega procesnega prava sovpadata z razvojem demokracije. Upravni postopek in upravni spor namreč predstavljata v prvi vrsti instrument zagotavljanja pravic in pravnih koristi posameznih strank (fizičnih in pravnih oseb) v razmerju do v upravnopravnem razmerju vnaprej nadrejene oblastne institucije na predvidljiv način. Prek upravnih postopkov se realizira vrsta ustavnopravnih in mednarodnopravnih jamstev (npr. pravice izjaviti se, učinkovito pravno sredstvo, sodno varstvo, pravna varnost prek pravnomočnosti) oz. t. i. pošten postopek (fair trial, due process, gl. 6. in povezane člene Evropske konvencije o človekovih pravicah).
Upravni postopek pomeni sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni organi, kadar odločajo o upravnih stvareh, tj. o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank s področja upravnega prava, pri čemer upravno pravo kot del javnega prava stremi ne le k varstvu položaja strank, ampak hkrati k uresničitvi javnega interesa na posameznih upravnih področjih.
Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni in zasebni interes uravnotežena, sorazmerna. Upravni postopek je tako osrednje mesto, v katerem se uresničuje koncept dobre uprave (good administration, gl. 41. člen in povezani Temeljne listina EU o človekovih pravicah).
Upravni postopek predstavlja tudi del upravnega procesa kot sistema zavestnega usmerjanja družbenih interakcij, torej normiranja na podlagi vrednostnih podstati vladajočih (prehod od sein k sollen). Temeljni predpisi o upravnih postopkih torej pomenijo orodje oblikovanja javnih politik. V javni upravi predstavlja upravni postopek tudi temeljni poslovni proces. V tem okviru se področje novelira, da bi se zagotovila racionalnost dela, npr. s programi odprave administrativnih ovir.
▲== Upravni postopki in njihovi instituti v Republiki Sloveniji in po svetu ==
Upravni postopek je sestavljen iz vrste posameznih procesnih dejanj, prek katerih se določa pravni položaj nosilcev pravic, pravnih koristi in obveznosti na upravnih področjih (npr. pri odmeri davkov, izdaji gradbenih dovoljenj, pridobivanju socialnih pomoči, pravicah tujcev, zadevami v zvezi z vozili in prometom …).
Ta dejanja določajo posamezni procesni instituti kot sklop načel in pravil v zvezi z zaokroženim naborom vprašanj postopka (npr. temeljna načela, javni interes, stranka, raba jezika v postopku, vročanje, pritožba – gl. v nadaljevanju).
== O avtorjih ==
| 