Knjižna zbirka Čebelica: Razlika med redakcijama

<blockquote>»Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti itd.«</blockquote> sta o knjižni zbirki Čebelica ob štirideseti obletnici ustanovitve založbe Mladinska knjiga povedala njena dva urednika - Kristina Brenk (urednica 1953-1973) in urednik [[w:Niko Grafenauer|Niko Grafenauer]] (1974-1993).</ref>Nataša Pinter, Marjeta Strožič:''Od čebelice do čebelice'', Prebold 1991.

Knjižnica Čebelica pomeni tisto ''zahtevnostno stopnjo'' otroške [[w:slikanica|slikanice]], s katero se otroku nekako od 3., 4. leta starosti naprej odpre razsežni svet slikanice kot prve prave knjige s tankimi listi in pomeni zahtevnejšo stopnjo otroške slikanice zaradi zunanje podobe [http://www2.arnes.si/~osljhism1/Cikcak2.htm] in predvsem zaradi doživljajske zahtevnosti.<ref>Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 29-32.</ref>

V zbirki obstajajo štiri ''različice'' kvalitetnih leposlovnih slikanic za otroke, odločno pa prevladujeta tipa slikanice, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Slovenca (97 čebelic) in slikanica s prevedenim neslovenskim besedilom in slovenskim ilustratorjem (81 čebelic). 10 je čebelic, ko sta besedni in likovni ustvarjalec Neslovenca in ena čebelica z izvirnim slovenskim besedilom in neslovenskim ilustratorjem.<ref>Knjižnica čebelica; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 29-32.</ref>

Večina čebelic sodi ''glede na ustvarjalni postopek'' v tip slikanice, ko soavtorja (pisec in ilustrator) nista stalna sodelavca, besedilo in ilustracija pa sta dokaj samostojna elementa. V smer stalnega ustvarjalnega sodelovanja sta bila naravnana para [[w:Kristina Brenk|Kristina Brenk]] - [[w:Ančka Gošnik Godec|Ančka Gošnik Godec]] in [[w:Kajetan Kovič|Kajetan Kovič]] - [[w:Jelka Reichman|Jelka Reichman]].<ref>Knjižnica čebelica; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 33-36.</ref>

''Glede na notranjo urejenost tekstovnega in likovnega deleža'' sodijo čebelice v tip ''klasične'' slikanice, v kateri se v enakovrednem prostorskem razmerju menjavata celostransko besedilo in celostranska slika. Le v nekaterih čebelicah si tekstovni in likovni delež posamezno stran v primernem razmerju tudi delita.<ref>Knjižnica čebelica in Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 37-38.</ref>

Od 179 rednih zvezkov (21 izmed njih je ponatisov) je barvno ilustriranih 93, 86 je opremljenih s črno-belo ilustracijo.<ref>Knjižnica čebelica</ref>

Do 1989. leta so čebelice izhajale posamično enkrat mesečno, od 1989. leta dalje pa v snopičih po 9 čebelic. S časom se je spreminjala tudi zunanja podoba čebelic. Čebelice so knjižice velikosti 16 X 16 cm, 10 ponatisov iz leta 1981 pa 17 X 19 cm. Obsegajo povprečno 16 strani. Prvotna zunanja podoba čebelic s celostransko naslovno ilustracijo se je v zadnjih treh zvezkih leta 1985 spremenila: čebelice so dobile barvne plastificirane platnice, posejane z raznobarvnimi pikicami ter v obliki kare uokvirjeno ilustracijo sredi naslovnice. V letu 1989 izide snopič devetih čebelic v potiskani platneni torbici, 1990 jih prinese kartonast medved, 1991/92/93 pa izidejo v plastičnem paketu z otroško urico.<ref>Dopolnjeni podatki po knjižici Nataša Pinter, Marjeta Strožič: ''Od čebelice do čebelice'', Prebold 1991.</ref>

106 čebelic je tiskanih z malimi tiskanimi črkami kar precejšnje velikosti, 73 čebelic pa je tiskanih z velikimi tiskanimi črkami. V zadnjih treh letnikih prevladujejo čebelice z velikimi tiskanimi črkami, kar kaže na to, da so vedno bolj namenjene bralcem v začetnem bralnem obdobju (v predšolski dobi in v prvem razredu osnovne šole).<ref>Knjižnica čebelica</ref>

Od 1974. do 1993. leta se je spreminjalo tudi število natisnjenih izvodov Čebelice. Največja je bila naklada v prvih letih izhajanja (1974-1977) - (povprečno 21000 izvodov), nato je rahlo upadla v letih od 1978 do 1984 (povprečno 17000 izvodov), občuten upad doživela v letih od 1985 do 1991 (povprečno 10000 izvodov), še upade v letu 1992 (8500 izvodov) in v letu 1993 (7500 izvodov).<ref>Dopolnjeni podatki po knjižici Nataša Pinter, Marjeta Strožič: ''Od čebelice do čebelice'', Prebold 1991.</ref>

''Izbor besedil'' v Čebelici omogoča vpogled v slovenski, evropski in svetovni prostor leposlovne slikanice. 93 čebelic je slovenskih, 86 pa je prevodov del neslovenskih avtorjev. Izvirna slovenska besedila prevladujejo v letih 1974/75/76/77/79/89, neslovenska v prevodih v letih 1987/88/90, izrazito v letih 1986/91/92/93 (le še po eno ali dve izvirni slovenski besedili). V letih 1978/81/82/83/84/85 so slovenska in prevedena neslovenska besedila v enakem razmerju.<ref>Knjižnica čebelica</ref>

Besedila v čebelicah so ljudska/folklorna in umetna/avtorska, tako [[w:poezija|poezija]] kot [[w:proza|proza]]. 42 je ljudskih/folklornih proznih besedil (16 slovenskih in 26 neslovenskih del), 5 ljudske/folklorne poezije, torej je približno ena četrtina vseh besedil ljudskih/folklornih. 27 je čebelic umetne/avtorske poezije (21 slovenskih in 6 neslovenskih del), 129 pa umetne/avtorske proze (57 slovenskih in 72 neslovenskih del). 5 je čebelic z ugankami različnih slovenskih avtorjev. V 8 čebelicah je še beseda o avtorjih in v 1 o književnem delu ob spremni besedi različnih avtorjev, najpogosteje pa urednika.<ref>Knjižnica čebelica</ref>

Besedila so tako rekoč vseh književnih vrst: tistih iz tradicionalnih virov, kot so ljudska/folklorna [[w:pravljica|pravljica]], [[w:pripovedka|pripovedka]], [[w:bajka|bajka]], otroška ljudska/folklorna pesem, klasična umetna/avtorska pravljica, didaktične vrste, kot je [[w:uganka|uganka]], [[w:basen|basen]] itd. Veliko je sodobne otroške poezije, iracionalne in realistične proze z najrazličnejšo motiviko in tematiko.<ref>Knjižnica čebelica; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 38-42; terminologija književnih zvrsti, vrst po knjigi Marjana Kobe:''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, po knjigi Marija Stanonik: ''Teoretični oris slovstvene folklore'', Založba ZRC, Ljubljana 2001, po knjigi Matjaž Kmecl: ''Mala literarna teorija'', Borec, Ljubljana 1976,po članku Igor Saksida: ''Nekaj vprašanj iz teorije mladinske književnosti'', Otrok in knjiga, 31, 32, Obzorja, Maribor 1991.</ref>

Vse neslovenske čebelice so prevedene, pogosto prirejene starostni stopnji na različne načine. Vsi prevodi in priredbe so zelo kakovostni, nekateri po živosti ali poetičnosti jezika prav izstopajo (npr. prevodi [[w:Zdenka Jerman|Zdenke Jerman]] in [[w:Marjana Samide|Marjane Samide]], [[w:Miha Mate|Mihe Mateta]], [[w:Ivan Minatti|Ivana Minattija]], [[w:Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]).<ref>Knjižnica čebelica</ref>

Slovenska otroška ljudska/folklorna poezija v knjižni zbirki Čebelica obsega kratke, eno do tri kitične, ritmične, rimane pesmi, polne ponavljanj, zvočnega barvanja in besedne igre, kar se kaže že v naslovih ([[w:Šlo je šlo medvedovo|Šlo je šlo medvedovo]], [[w:Tujčica, mavčica|Tujčica mavčica]]) pa tudi v pesmih ([[Minka-Tinka]], [[Tomdidli daja]], [[Petelinček - petelanček]], [[Katrca škatlca]] itd.). V pesmih je bogato slovensko besedišče, tudi narečno (škrnjajo, ohcet, židano, popevala, dozivala, drevenko itd.), saj so to pesmi iz različnih slovenskih pokrajin. Tematizirajo podeželsko življenje in naravo, s katero je neločljivo povezano življenje podeželskega človeka. Tako so pesmi polne motivov iz kmečkega in pastirskega življenja, življenja podeželskega otroka, motivov iz narave, živalskega sveta. Ta poezija je vrstno in oblikovno raznolika: obsega vpraševalne pesmi ([[Lastovica]], [[Cici cici]], [[Škrjanček poje]]), preštevalnice ([[Ura je osem]]), šaljive in zbadljive pesmi o živalih ([[Petelinček-petelanček]], [[Žaba gre v luknjico]], [[A, B, C]], [[Gagaj gagaj gos]]), osebah ([[Baba Mara]], [[Čudež]], [[Tomdidli daja]], [[Minka-Tinka]], [[Katrca škateljca]]), krajih (»Potoče - se vse joče, Batuje - se vse kuje, Selo je veselo, Prvačna je lačna«), pesmi k igram ([[Dober dan, gospodar]], [[Sonce jaše na Zelenku]]), kratke lirske verzifikacije in malo daljše dialoške pesmi z zaokroženo »zgodbo«.<ref>Knjižnica čebelica; Zmaga Kumer: ''Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem'', Otrok in knjiga, 23-24, Obzorja, Maribor 1986</ref>

Tudi neslovenske otroške ljudske/folklorne pesmi so kratke, ritmične, rimane, glasovno barvane, polne ponavljanj in onomatopoije. Tematika je podobna kot v slovenski ljudski/folklorni pesmi.<ref>Knjižnica čebelica; Zmaga Kumer: ''Izročilo ljudske otroške pesmi na Slovenskem'', Otrok in knjiga, 23-24, Obzorja, Maribor 1986; Iz Spremne besede k čebelici Ovčka Miorica</ref>

''Domoljubna čustva'' privzgaja otroku Smiljan Samec v pesmi [[Pomenek]]. V njej dedek vnučku odkrije, da je ves svet isti blodnjak in da je v prostranosti sveta spoznal, da je še najlepše doma.<ref>Knjižnica čebelica; Niko Grafenauer: ''Sodobna slovenska poezija za otroke'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Barbara Hanuš: ''Igra v sodobni poeziji za otroke'', Otrok in knjiga, 21, Obzorja, Maribor 1985; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 .</ref>

V čebelici z naslovom [[w:Romska uspavanka|Romska uspavanka]] je upovedeno romsko življenje in doživljajski svet Romov: popotništvo, brezdomstvo, romsko bivališče, sejem, spomini na dogodke v otroštvu. V njej so pesmi z živalsko motiviko in motivom iz narave, tudi nežna uspavanka in izštevanka.<ref>Knjižnica čebelica; Niko Grafenauer: ''Sodobna slovenska poezija za otroke'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Barbara Hanuš: ''Igra v sodobni poeziji za otroke'', Otrok in knjiga, 21, Obzorja, Maribor 1985; Dragoljub Jenkić: ''Književnost za otroke in mladino v Jugoslaviji 2'', Obzorja, Maribor 1986; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 .</ref>

Tudi v slovenski ljudski/folklorni prozi je živalska tematika obsežna in raznolika. Obsega različne živalske pravljice in basni. Od kdaj je pri nas dosti zajcev, kosmatincev in volkov pa ne več in kako je nekomu lahko »majhna žaba mojster« in kako lahko koga »sam pogled umori« izvemo v razlagalni živalski pravljici [[w:Dolgouhec in medved|Dolgouhec in medved]], od kdaj vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, pa ga ne more dobiti, pa v razlagalni pravljici [[w:Zakaj teče volk za zajcem|Zakaj teče volk za zajcem]]. Vsak ima svoj stil in posnemanje ni lepa lastnost in se ti tako vedenje lahko maščuje uči basen [[w:Lisica in jež|Lisica in jež]]; lisica se je dobro opraskala in opekla po gobcu, ko je posnemala ježa pri nabiranju hrušk. [[w:Miška je šla k čevljarju|Miška je šla k čevljarju]] je verižna živalska pravljica, ki se za miško vedno tragično konča - razpara si trebušček, ko leze čez plot in mora k čevljarju, ki naj bi ji ga zašil. Sicer pa otrok ob branju te pravljice spozna, kako so stvari na tem svetu soodvisne. Dvakrat so izšle v Čebelici slovenske ljudske basni pod naslovom ''Podkovana žaba''. Nosilci paraboličnih zgodb so živali, ki izhajajo iz domačega življenjskega okolja in kažejo v medsebojnih odnosih na napake posameznika in na odnose v družbi nasploh. Žaba je častihlepna ([[w:Podkovana žaba|Podkovana žaba]]), vol je tih garač, muha pa se baha z njegovim delom ([[w:Muha in vol|Muha in vol]]), maček je samozadosten, kokoš pa v korist drugim ([[w:Maček in kokoš|Maček in kokoš]]), kozi sta trmoglavi itd. Basni uče, da je za čast in slavo treba trpeti, da je mnogo takih, ki se hvalijo s tujim delom, da je »Lastna hvala, cena mala.« Trmoglavost se hladi v kopeli, pravi basen o dveh trmoglavih kozah in basen [[w:Polž in kobilica|Polž in kobilica]] pouči, da se tudi počasi daleč pride, prevzetnost pa vodi v pogubo; da vse, kar je lepo, še ni koristno, zvemo v basni [[w:Zajec in jež|Zajec in jež]].<ref>Knjižnica čebelica; Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991; Marjana Kobe: ''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.</ref>

Kar številne so v Čebelici živalske pravljice in basni in pravljice o naravi. Med njimi so vzgojno naravnane eksemplarične zgodbe, kakršne so [[w:Franc Ksaver Meško|Meškove]] [[w:Luna in žabica|Luna in žabica]], [[w:Otrok in kamen|Otrok in kamen]], [[w:Žaba in lastovka|Žaba in lastovka]], ki uče, da je lepota kratkotrajna in minljiva, zato ne bodi zagledan vase; da se je treba ljudi, ki imajo kamen namesto srca, varovati, kajti kamen je neobčutljiv za dobro in slabo, za bolečino in radost; o hrepenenju po nežnosti in lepoti, prostosti in svobodi. Pripoved [[w:Zakaj je dren tako krivenčast|Zakaj je dren tako krivenčast]] pa je domiselno razlagalna, Kettejeve [[w:Basni|Basni]] uče, da kdor hoče koga zapeljati, mora nastavljati tanke, malovidne mreže ([[w:Muha in pajek|Muha in pajek]]), da tudi v najtežjih trenutkih ne smeš zapustiti svoje domovine ([[w:Vrabec in lastovka|Vrabec in lastovka]]), da častihlepnost, požrešnost in nepreudarnost pogubljajo ([[w:Srna in orel|Srna in orel]]), v basni [[w:Mačka in miš|Mačka in miš]] pa Kette obsodi hinavščino. Tudi v basni [[w:Krt modrijan|Krt modrijan]] nas krt pouči, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih in kokoši je hinavščino dokazal petelin ([[w:Petelin in kokoš|Petelin in kokoš]]) in je spoznala, da resnica boli. Da imajo ljudje radi take, ki znajo dobro deliti ponazarja basen [[w:Čebelica in čmrlj|Čebelica in čmrlj]]. Inovativna različica živalske pravljice je [[w:Lisjaček v Luninem gozdu|Lisjaček v Luninem gozdu]] [[w:Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]], v kateri pisateljica uprizarja samosvoj živalski svet. Tudi v najhujših stiskah ne smeš obupati. Obstaja kraj - Lunin gozd, kjer je vse dobro poplačano, kjer vlada prijateljstvo, kjer ni samote, lakote in mraza. [[w:Janez Trdina|Trdinova]] živalska pravljica [[w:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]] je razlagalna, saj pouči, da lisica lovi sama brez »pobratimov«, odkar je volku in medvedu dobroto, ker sta ji rešila življenje, poplačala, da ju je pogubila. Kako nevarna je neubogljivost in neprevidnost pa je lepo razvidno iz živalske pravljice [[w:Mira Mihelič|Mire Mihelič]] [[w:Tiček Matiček|Tiček Matiček]]. Inovativne so [[w:Male pravljice|Male pravljice]] Franja Frančiča: [[w:Pravljica o zajcu in naglici|Pravljica o zajcu in naglici]] je domiselno razlagalna, v drugi, [[w:Pravljica o mestnem in vaškem golobu|Pravljica o mestnem in vaškem golobu]], Frančič aktualizira ekološko in bivanjsko problematiko mestnega življenja, ki pa se je meščani očitno ne zavedajo. V pravljici [[w:Pravljica o snežni kraljici|Pravljica o snežni kraljici]] pa pisatelj poetično, pravljično naslika zimo in pomlad v podobi Snežne in Pomladne kraljice. Obe sta očarljivo lepi, prva v snu in druga potujoča v svoji zeleni cvetoči opravi (»sanja snežne sanje, domuje v ledenem dvorcu, v sanjah obišče vse snežne dežele, se vozi v stekleni kočiji, poganja jo belo jadro«; »druga obleče zelen pajčolan, v lase zatakne cvetove vseh barv, potuje na travnati preprogi«). »Le nekdo mora začeti!« pa je ekološki klic v [[w:Pravljica o marjetici in pomladi|Pravljici o marjetici in pomladi]]. To je klic k urejanju, oživljanju pustega mestnega okolja. Prikupni živalski pravljici [[w:Polonca Kovač|Polonce Kovač]] [[w:O dveh občutljivkah|O dveh občutljivkah]] označujeta občutljivost, ki je ponavadi posledica razvajenosti, kot lastnost, zaradi katere se te začnejo izogibati in do takih ne čutijo usmiljenja; če prej ne, ko odrasteš, spoznaš, da vse le ni tako hudo, kot je kazalo. Takrat postaneš odrasel. Živalska pravljica [[w:Alenka Glazer|Alenke Glazer]] [[w:Dežniki|Dežniki]] pa uči, da prevelike razlike razdvajajo.<ref>Knjižnica čebelica; Marjana Kobe:''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987; Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991</ref>

V neslovenski umetni/avtorski prozi je obsežna živalska tematika, ki je upovedena v raznolikih pravljicah in basnih. [[w:Zrcalce|Zrcalce]] ([[w:Grigor Vitez|Grigor Vitez]]) je prikupna živalska pravljica o tem, kako vsak le sebe vidi in kako ima najmočnejši vedno prav. Verižno je zgrajena pravljica [[w:Repica|Repica]] ([[w:Julian Tuwim|Julian Tuwim]]) in uči, da je v slogi moč in uspeh, razlagalna s poučno poanto (zdravila lahko vzamemo le po nasvetu zdravnika) je pravljica [[w:Zakaj je žirafa tako velika|Zakaj je žirafa tako velika]] ([[w:Josef Guggenmos|Josef Guggenmos]]). V njej lahko izvemo tudi, zakaj je mravlja tako majhna. »Ponoči so vsi mački črni!« in »Črn ali bel, ljubezen ne pozna razlike!« sta poanti pravljic [[w:Zgodbi o mačku in slonu|Zgodbi o mačku in slonu]] ([[w:Claude Aveline|Claude Aveline]]). V zgodbi o slonu pa je na zatožni klopi lenoba in skopost. Da so živali najsrečnejše v svojem naravnem okolju in ko vanj poseže človeška roka »objokujejo svojo nesrečo«, kot se je to zgodilo prikupni zeleni žabici, najboljši pevki v ribniku, govori pravljica [[w:Zelena žabica|Zelena žabica]] ([[w:Elsa Lira Gaierol|Elsa Lira Gaiero]]) in o nezadovoljstvu s samim seboj in spoznanju, da je še najboljša lastna podoba, uči pravljica [[w:Sivček|Sivček]] ([[w:Boris Vladimirovič Zahoder|Boris Vladimirovič Zahoder]]). [[w:Ezop|Ezopove]] basni z zgledi karajo pohlep, dvoličnost in svetujejo rahlo nezaupljivost, uče, da leni hitro najde sebi enakega, da lahko z zvitostjo premagaš močnejšega in si rešiš življenje, a med zvitimi je lahko kdo še bolj zvit, da veliki hočejo vedno vladati malim, a majhnost je lahko kdaj tudi prednost in rešuje življenje, da je najbolje biti zadovoljen sam s seboj, kajti vsi se česa boje, in tudi to uče, da se na vrh povzpneš le s premetenostjo. V basnih nam take zglede dajejo živali s stalnimi lastnostmi: leni osel, nezaupljivi medved, krvoločni lev, zvita lisica, plašni zajec, bojeviti petelin, velike in male ribe ter kraljiček. Duhovita in jezikovno igriva je živalska pravljica [[w:Mačji kašelje in živali|Mačji kašelj in živali]] ([[w:Gvido Tartalja|Gvido Tartalja]]), ki na osnovi pregovorov, rekov, frazemov mačji kašelj, boječ kot zajec, neumen kot osel, zinil kot som, len kot trot govori o hudi zameri živali ljudem. V čebelici [[w:Mama žaba in žabčki|Mama žaba in žabčki]] (Gvido Tartalja) so štiri kratke žabje zgodbice, ki pravzaprav odslikavajo vsakdanjost, družinsko življenje. Govore o žabjem jeziku, sprehodu, igranju nogometa na travniku in prepiru, o žabjem koncertu, kjer je žabja družinica družno ugotovila, da je »malo takih, ki cenijo lepo pesem«. Razlagalna o tem, zakaj je konj močnejši od osla, je pravljica [[w:Kdo je ukanil osla|Kdo je ukanil osla]] in poučna, saj pove, da kakovostna hrana vpliva na velikost in moč. [[w:Bela sova in modra miš|Bela sova in modra miš]] ([[w:Jean Joubert|Jean Joubert]]) je pravljica, ki svari pred nepreudarnostjo in naivnostjo, kajti zaupati sovražniku je največja zmota. V pravljici Zibelka v pesku je upoveden način življenja želv, saj jim je »pesek zibelka in sonce topla odeja« in upovedeno je prijateljstvo in sožitje s polži. [[w:Lena čebela|Lena čebela]] ([[w:Horacio Qiroga|Horacio Qiroga]]) je živalska zgodba s poanto (dogajalni prostor v Argentini-Buenos Airesu): »Ne pamet, delo je tisto, kar nas dela močne. Cilj, h kateremu težijo naši skupni napori - sreča vseh - je lažje dosegljiv s trudom vsakega posebej. Ljudje temu pravijo ideal.« O vplivu stripov na naše male strastne bralce stripov govori pravljica [[w:Miška iz stripov|Miška iz stripov]] ([[w:Giani Rodari|Giani Rodari]]), saj soočenje mačk in miši iz stripov s tistimi iz realnosti pove, da se prve v tem svetu ne morejo znajti in sporazumeti. [[w:Skokica in žabon Smolon|Skokica in žabon Smolon]] ([[w:Ružena Červenkova|Ružena Červenkova]]) uči, da se v življenju nikogar večno ne drži smola in tako Smolona začno zelo spoštovati ob pametni ženi..<ref>Knjižnica čebelica; Marjana Kobe:''Pogledi na mladinsko književnost'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987; Metka Kordigel: ''Pravljica in otroška fantazija'', Otrok in knjiga, 31, Obzorja, Maribor 1991; Majda Potrata: ''Basni Leopolda Volkmerja'', Otrok in knjiga, 32, Obzorja, Maribor 1991</ref>