Redakcija: 14:10, 29. januar 2013 uredi Urškanp (pogovor \| prispevki) 21 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:35, 29. januar 2013 uredi razveljavi Urškanp (pogovor \| prispevki) 21 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: Tam, kjer pišeš: "Garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge, ki se razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo, "šolo" znotraj stroke, avtorjevo osebno obzorje.", bi bilo nemara vredno spregovoriti tudi o t. i. klikah, saj je vendarle mogoče opaziti, da nekateri (ne)namerno nekatere citirajo in drugič pač ne ne, pa čeprav bi jih morali, kar po mojem tudi kaže na to, kako močne so v bistvu osebne preference. Zlasti menim, da citiranje kaj malo pripomore k ohranjanju kulturnega spomina, če se citira samo mlajše objave in kar malomarno pozablja na starejše (na kar sem npr. tudi opozorila v še nenatisnjeni razpravi za SR). In še; morda bi bilo vredno tudi problematizirati po mojem precej neelastičen sistem, ki šteje samo citate iz indeksiranih revij, to pa, v kolikor so bili citirani v indeksiranih revijah (kar je deloma v opreki s human. tradicijo, v kateri knjiga vendarle igra verjetno še vedno pomembno vlogo). Ugotovitev o "avtorskem napuhu", ki je postavljen nasproti množicam, bi sama omilila. Ideja je že dobra, toda znan. ugotovitev npr. na Wikipediji, ki vsekakor imajo avtorje in so tam povzete nekorektno in brez navedbe (če bi bile vsaj parafrazirane in bi bil na koncu podan vir), si pač ne morejo lastiti množice. Se strinjam in stavim na zdravo pamet, a se mi pravni okviri za zaščito avtorskih pravic ne zdijo absurdni (če se zaščiti patente, potem je potrebno tudi humanistične "artikle"). Zakaj predvsem meniš, da so našteti "[k]njižne in časopisne založbe, novinarska združenja [...]" "oviralci"? Del besedila (pod naslovom Kolektivna pamet ... - Je ta izraz sicer v obtoku?), in sicer od "Socialna produkcija (distribuirana [...] ", bi sama še nekoliko pojasnila. Urška

Hladnikm