Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 601:
Za kognitivni pisni model niso pomembne le tri faze tvorjenja s podfazami, ampak tudi njihova organiziranost. Obstajajo tudi individualne razlike v splošni fazi pregledovanja, ki govorijo o osebnem stilu popravljanja. Trenutno najbolj priznan kognitivni model pisanja je pisni model Linde Flower in Johna Hayesa. Pisanje in mišljenje sta med seboj povezana. Pisanje lahko pojmujemo kot model, sestavljen iz niza dejavnosti, ki puščajo oziroma dajejo piscu veliko (kreativne) svobode v vseh fazah procesa, na primer pri izbiri vsebine, besed, časa ipd. Raziskovanje pisnega procesa daje raziskovalcu tudi svobodo, od izbire raziskovalnih metod do zornega kota opazovanja. Izstopajo predvsem štiri značilnosti pisnega procesa oziroma tipičnega obnašanja piscev med procesom oziroma z drugimi besedami: ''pisni proces je miselni proces, na katerega vplivajo'' '''1. dejavniki pisanja, 2. dolgoročen spomin pisca, 3. faze tvorjenja ter podfaze in 4. spremljanje''' Pisanje besedil je primerneje definirati kot niz različnih procesov ali faz, ki jih mora pisec organizirati.
 
 
<sup>26</sup><small>Flowerjeva in Hayes uporabljata pojem "translating", ki v slovenščini pomeni prevajanje iz enega jezika v drug jezik, ne pa pretvarjanje iz notranjega jezika v zunanji jezik, zato uporabljamo izraz pretvarjanje, pri čemer gre za pretvarjanje načrta v pisni jezik.</small>
 
'''Zgradba modela pisnega procesa'''
Vrstica 628:
Dejavniki pisanja sicer vplivajo na proces pisanja, vendar so zunaj pisca. Na pisni proces vplivajo: 1. '''pisni dejavniki''' - pisna naloga (tema), naslovnik in nastajajoče besedilo; pomembni niso splošni problemi pri pisanju, kij ima pisec, ampak konkretni problemi oziroma tisti, s katerimi se dejansko sreča pri nastajajočem besedilu. 2. '''dolgoročen spomin pisca''' (ponotranjeno znanje), ki vključuje poznavanje teme, naslovnika in besedilnih vrst (zgradbo besedilne vrste). Pri pisanju ni pomembno tisto, kar bi pisec znal napisati (kratkoročno znanje), ampak tisto, kar zna in kar je sposoben dejansko napisati oziroma njegovo znanje iz dolgoročnega spomina. '''3. faze tvorjenja''' - pisci so lahko precej razgledani, vendar lahko vedo na primer o avtomobilih, zgodovini, poznajo različne naslovnike, od otrok do odraslih - vse to imajo spravljeno v dolgoročnem spominu. Tu so shranjeni tudi pisni vzorci besedilne vrste, čeprav le kot novinarska vprašanja: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj. Faze tvorjenja<sup>27,28</sup> so osrednji del pisnega procesa oziroma procesa razmišljanja v kognitivnem-pojmovnem pisnem modelu. Faza načrtovanja s podfazama produciranje in organiziranje vključuje določen namen oziroma cilje in pisno strategijo. Načrtovanje upošteva dejavnike pisanja: pisno nalogo (temo, naslovnika in navodila) in nastajajoče besedilo. Izbira pisne strategije v pisnem procesu pomembno vpliva na kakovost nastajajočega besedila. Načrtovanju sledi pretvarjanje zamisli v pisno obliko in pregledovanje osnutka besedila.
 
<sup>26</sup><small>Flowerjeva in Hayes uporabljata pojem "translating", ki v slovenščini pomeni prevajanje iz enega jezika v drug jezik, ne pa pretvarjanje iz notranjega jezika v zunanji jezik, zato uporabljamo izraz pretvarjanje, pri čemer gre za pretvarjanje načrta v pisni jezik.</small>
 
<sup>27</sup><small>Bešter, Križaj idr. (1998). Navedeno delo, str. 40-42.</small>