Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 687:
'''Četrta strategija''' - gre za ponotranjanje pisnega postopka, ki tako postane samodejen in samousmerjevalen postopek. Eden izmed načinov zmanjšanja miselnih pritiskov je odvisen od postopka, ki mora biti ponotranjen, da ne bi obremenil piščevega kratkoročnega spomina. Izkušeni pisci na primer običajno posvetijo malo zavestne pozornosti pisanju slovnično pravilnih stavkov, upoštevanju značilnosti besedilne vrste. Te zahteve lahko tako obremenijo neizkušene pisce, da prenehajo pisati. Zelo zahtevne pisne naloge lahko pojmujemo kot pisno izkušenost, če ima pisec vzorec besedilne vrste (pisno shemo) v spominu, ki jo lahko prikliče. Priklic pisnih vzorcev iz spomina je učinkovita strategija, če je podzavestno dejanje in če ne potrebuje zavestne pozornosti, ki jo pisec potrebuje za upovedovanje.
'''Peta strategija''' - gre za načrtovanje, pomembno strategijo pri vseh vrstah pisnih nalog oziroma pri reševanju pisnih problemov. Pojmujemo ga kot upovedovanje ključnih misli, odmišljanje podrobnosti in povezovanje po podrobnosti. Pisna strategija skiciranja ključnih besed je nekakšen pomanjšan model za predlagano strategijo. Načrt piscu omogoča, da vstavi nove besede, dodaja nove prvine ali jih prečrta. Pisec, posebej začetnik, mora uporabljati osnovne značilnosti abstraktnega mišljenja in v tej fazi odmisliti podrobnosti. Načrt razbije pisne probleme (napisati vsebinsko smiselno, povezano in zaokroženo besedilo) na manjše probleme (napisati čim več idej), saj jih je v tej fazi laže pisati in rešiti.
== Pisno načrtovanje ==
Načrtovanje je podobno skiciranju, pri katerem se pisec osredotoči na bistveno, razvršča ključne besede po pomembnosti ali kronologiji in šele pozneje rešuje pisne probleme. Načrtovanje ima še eno pomembno značilnost - ''je priučljivo'', čeprav moramo imeti ves čas pred očmi, da se proces načrtovanja spreminja tudi med fazami tvorjenja.
'''Pisno načrtovanje vključuje tri osnovne faze''', razvrščene po pomembnosti in med seboj povezane.
'''Prvi načrt''' je tako imenovani '''načrt dela pred pisanjem'''. Gre za načrtovanje reševanja pisnih problemov oziroma načrt dela (''to do''). Ta je bistven za predstavitev pisne dejavnosti kot odziva na pisne dejavnike, ki vključujejo pisno nalogo (tema, naslovnik, navodila) in nastajajoče besedilo. Če pisci ne naredijo načrta ali če imajo presplošen načrt, običajno posvetijo premalo časa temi ali naslovniku v fazah tvorjenja. Zato tvorijo besedila, osredotočena na pisca, manj pa na bralca. Načrt dela olajša pisanje in poenostavi pisni proces ter faze tvorjenja, saj pisca usmerja in vodi. Pomembno je, da se pisec miselno usmeri na bralca oziroma da ima naslovnika v mislih in da piše tako, da naslovnik razume napisano besedilo. Če želimo razviti piščeve pisne sposobnosti, je najučinkovitejša metoda pisanje tematskih besedil, ki temeljijo na znanju ali poznavanju, imajo stvaren namen in konkretnega ali določenega naslovnika.
== Sklepne misli ==
| |||