Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 646:
Podfaza prve pisne faze, tj. produciranje, deluje drugače, če so cilji določeni, in drugače, če niso. Kadar so cilji določeni, se proces produciranja sproži samodejno. Tako vsakemu poskusu produciranja sledi naslednji poskus, dokler zamisel in upovedovanje nista usklajena. Kadar pa cilji niso določeni ali jih sploh ni, vsakemu poskusu produciranja sledi vrnitev k fazam, določenim s splošnimi cilji. Zato faze tvorjenja, ki jih usmerjajo splošni ali globalni cilji, niso tako učinkovito vodene in izpeljane, kot če jih usmerjajo konkretni ali osebni cilji pisca. Pisni proces z vsemi tremi fazami tvorjenja in petimi podfazami je zelo kompleksen. Ne pojavlja se v zaporednih fazah, od 1. faze načrtovanja (podfaz a) produciranje, b) organiziranje in c) postavljanje ciljev), 2. pretvarjanja do 3. pregledovanja (s podfazami: a) branje - vrednotenje in b) urejanje). V fazi pregledovanja besedila pisec lahko odkrije nepovezanost stavkov, zato se samodejno sprožita fazi načrtovanja in pretvarjanja misli v stavke, ki jih vstavi kot nove v že nastajajoče besedilo.
Pisni proces oziroma faze tvorjenja so usmerjene s cilji: treba je misliti na naslovnika. Osrednji del faz tvorjenja je uresničevanje splošnih (upoštevanje naslovnika, pisno izražanje idej) in osebnih ciljev, ki jih vodijo. Kakovost in število osebnih ciljev pisca sta povezana z njegovimi sposobnostmi. Ti dajo piscu povratne informacije o tem, da ima nastajajoče besedilo kljub nedokončanosti in neurejenosti določeno logiko in da je vsebinsko smiselno, celo ko se piscu zdijo njegove pisne izkušnje nezadostne. Pisanje spodbuja iskanje, postavljanje in uresničevanje novih ciljev ali podciljev. Pisec si v nastajajočem besedilu spontano postavlja nove cilje od začetka do konca pisnega procesa. to lahko privede tudi do sprememb. Pisni dejavniki, posebej pisna naloga (tema, naslovnik, navodila), sprožijo nastajanje novih ciljev v nastajajočem besedilu.
== Sklepne misli ==
| |||