Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 619:
Faza načrtovanja ima tudi ''drugo podfazo'', ki se imenuje organizacija. Gre za izbiro ali organizacijo najprimernejših informacij, priklicanih v podfazi produciranja, in njihovo usklajevanje s pisnimi vzorci. Načrt mora biti zgrajen po '''1. kronološkem merilu''' (sosledje časa: začetek, sredina, konec) ali '''2. hierarhično''' - po pomembnosti (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega gradiva), lahko pa se upoštevata obe merili hkrati. ''Tretja podfaza'' načrtovanja je postavljanje ciljev. Ta faza je pomembna ves čas, fleksibilna in ima vlogo kažipota, vodila, v pisnem modelu in fazah tvorjenja, ker uravnava pisni proces.
 
'''Druga faza tvorjenja''' je '''faza pretvarjanja''' zamisli v konkretno obliko besedila - ubesediljenje zamišljenega besedila v pisno besedilo. Prehod pisca iz faze načrtovanja v fazo pretvarjanja ne pomeni, da ima pisec že oblikovan ali jasen namen pisanja, ki ga preprosto ubesedi. Faza pretvarjanja je prenos ali prevod zamisli iz notranjega govornika oziroma slikovnega jezika v zunanji pisni jezik, iz miselne predstave v drugo obliko - grafično predstavo oziroma pisni jezik. Faza pretvarjanja povzroča težave in zahteva od pisca, da razvije, pojasni, popravi in uskladi osebne cilje s splošnimi. Zato se pisci pogosto vrnejo iz faze pretvarjanja v fazo načrtovanja. Ti procesi ali faze se menjavajo vsak trenutek, zato je pisni proces vselej ''odprt'' ali ''povraten proces''. Proces pretvarjanja usmerja pisni načrt in prenese misli v pisno obliko z jezikovnimi sredstvi ter ga usklajuje z informacijami v dolgoročnem spominu pisca. Podfaza produciranja prikliče informacije iz spomina ter jih usklajuje z informacijami o temi in naslovniku (tema, naslovnik, navodila). Vsaka že priklicana informacija je uporabljena pri novem priklicu iz spomina, ki poteka po asociativni metodi, na primer kot tematski asociogrami. Ta asociativna veriga (asociativno veriženje) je pretrgana vsakič, ko je priklic neuspešen ali ko priklicana beseda ne ustreza dejavnikom pisanja in nastajajočemu besedilu. Pretvarjanje je proces sinteze in prevod idej v pisni jezik, ki ga lahko ovira analitični proces organiziranja. To lahko pisca vodi k novemu načrtovanju, pretvarjanju in pregledovanju.
 
Vloga osrednje pisne faze - faze pretvarjanja je ''ustvarjanje'' - preoblikovanje priklicanih informacij iz spomina na podlagi pisnega načrta v sprejemljiv pisni jezik. Gradivo naj bi bilo v spominu shranjeno kot miselne asociacije. Pojmi, zveze in pisni vzorci so shranjeni v obliki mrež ali slik, ki se jih pisec zaveda ali ne oziroma jih lahko poimenuje ali pa tudi ne. Pisanje besedila v fazi pretvarjanja ima dve značilnosti: prva značilnost je pisanje stavkov, druga značilnost pa je povezana s samospraševanjem in nadzorovanjem poteka pisanja (monitoring) in nastajajočega besedila. Takrat se pisec sprašuje: ''"Kako lahko to povem?"''
 
Cilj '''tretje faze tvorjenja''', tj. '''faze pregledovanja''', je ''ocenjevanje napisanega''. V tej fazi pisec primerja zamišljeno in napisano besedilo - kaj je napisano in kaj je bilo načrtovano. Če je ocena (samo)pregledovanja negativna, se faza pregledovanja pogosto spremeni v podfazo popravljanja. Nasprotno pa ne velja. Pregledovanje je deloma nedvomno spontano - pojavi se sredi druge faze tvorjenja (pretvarjanja) ali v tretji fazi tvorjenja, tj. na koncu pisanja osnutka. Pisec se lahko na primer odloči in odmisli vse druge dejavnosti ter se osredotoči le na podfazo ocenjevanja. Del faze pregledovanja je sprotna in spontana dejavnost, denimo da se pojavi napaka ali neustrezna beseda in to zmoti ter ovira faze tvorjenja. Pri fazi pregledovanja s podfazama branja in urejanja gre za izboljševanje - pisec izboljšuje besedilo, nastalo v fazi pretvarjanja. Odkrivanje in popravljanje pomanjkljivosti v besedilu potekata na treh ravneh: jezikovna pravilnost, jasnost pomena in ocenjevanje besedila: koliko je uresničilo piščev namen oziroma cilj. Vloga ''faze pregledovanja'' je izboljšati kakovost napisanega, zato vključuje dva podprocesa oziroma dve podfazi: branje in urejanje. Cilj faze pregledovanja oziroma podfaze urejanja besedila je pregledati vse, kar je pisec ubesedil, z branjem, pisanjem ali govorjenjem. Namen ''podfaze urejanja'' so odkrivanje in popravljanje motečih prvin - pisna nepravilnost in nenatančnost pomenov - ter ocenjevanje napisanega besedila glede na postavljene cilje. To ocenjevanje se kaže v razmišljanju, "''ali bo to dejstvo prepričljivo"'' in "''ali sem uresničil vse dele načrta"''. Podfaza urejanja naj bi temeljila na vzročno-posledičnem modelu: vzrok je ''domneva'', ugibanje; sklepanje o napaki ali neustreznosti izraza, katerega posledica je izboljšava nejasnega dela besedila. Pisec ima nove zamisli za izboljšave na osnovi:
* domneve: skuša najti primerno metodo ali način urejanja besedila, na primer pisanje stavkov ali zapisovanje pripomb;
* občutka za jezikovno pravilnost, ki odkriva jezikovne in pravopisne napake ter zgrešen kontekst.
 
Ko se ta dva pogoja srečata, se samodejno sproži postopek za popravljanje napak.
Faza pregledovanja lahko
 
== Sklepne misli ==