Kreativno pisanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 588:
Vizualizacija tudi z notranje strani je pomembna lastnost, ki jo je treba razvijati zaradi ustvarjalnega mišljenja. Omenja tudi '''humor''' kot eno pomembnejših postavk pri razvijanju ustvarjalnega mišljenja. ''Pogled v prihodnost'' (str. 193) navaja celo vrsto vaj, ki spodbujajo tovrstno razmišljanje z metodami mišljenja (''what – would – happen – if, just - suppose) kaj bi se zgodilo, če bi …, Predstavljaj si …'').
== Kognitivno pojmovanje pisnega procesa ==
Kognitivno pisanje temelji, v primerjavi s tradicionalnim pojmovanjem, na spoznavnem pojmovanju pisanja kot miselnega procesa, ki se ga da razvijati. V raziskavah pisnega procesa pri odraslih piscih so prišli do podobnih ugotovitev, in sicer, da ni pomembnost ne starost pisca ne to, kdo piše, temveč je pisni proces za vse pisce enak, razen za tiste v fazi začetnega opismenjevanja. Vsi pisci upoštevajo faze tvorjenja (načrtovanje, pretvarjanje in pregledovanje), toda to počnejo podzavestno ali zavestno in v poljubnem vrstnem redu. Nekateri takoj začnejo pisati ali sproti popravljajo napisano besedilo, drugi pa ga najprej napišejo in potem popravijo.
Številni raziskovalci so ugotovili pomembnost pisnega procesa, vendar so se z njim sistematično začeli ukvarjati šele v sedemdesetih letih (Emig, 1971; Britton, 1975; Graves 1981). Med najpomembnejšimi so Flowerjeva in Hayes (1980; 1983) ter Bereiter in Scardamalio (1980, 1982, 1987). Kognitivni psihologi so razvili metodo, ki so jo imenovali ''analiza protokola oziroma postopka.'' Primerna je za opazovanje spoznavnih procesov pri pisanju, učinkovita in produktivna pri raziskovanju procesov, predvsem pri tako imenovanem reševanju nalog, uporabna pa je tudi pri preučevanju pisanja, pri čemer je definirana kot ''opis niza dejavnosti v določenem času, v katerem je pisec dejaven''. Vključuje tudi nebesedne in besedne dejavnosti pri pisanju, na primer risanje, skiciranje, razmišljanje, spraševanje ipd. ''Metoda glasnega razmišljanja'' (thinking aloud) pomeni, da pisci na glas povejo, kar jim pride na misel pri pisanju, čeprav se jim zdi to še tako nepomembno. Zapis poteka pisnega procesa jim je v pomoč pri razumevanju širokega spektra dejavnosti: od enostavnega reševanja nalog pri opicah do igranja šaha pri ljudeh. Za analizo protokola bi lahko slikovito dejali, "''da je podobna zasledovanju delfina, ki se prikaže na površju, le ko pride po zrak, potem se globoko in tiho potopi v vodo za dlje časa''". Zasledovanje delfina je slikovita prispodoba za zasledovanje misli. Prednost kognitivne metode je v večjem vpogledu v pisni proces, dosti manj pa je očitna v končnem izdelku.
== Pisanje kot miselni proces ==
Za kognitivni pisni model niso pomembne le tri faze tvorjenja s podfazami, ampak tudi njihova organiziranost. Obstajajo tudi individualne razlike v splošni fazi pregledovanja, ki govorijo o osebnem stilu popravljanja. Trenutno najbolj priznan kognitivni model pisanja je pisni model Linde Flower in Johna Hayesa. Pisanje in mišljenje sta med seboj povezana. Pisanje lahko pojmujemo kot model, sestavljen iz niza dejavnosti, ki puščajo oziroma dajejo piscu veliko (kreativne) svobode v vseh fazah procesa, na primer pri izbiri vsebine, besed, časa ipd. Raziskovanje pisnega procesa daje raziskovalcu tudi svobodo, od izbire raziskovalnih metod do zornega kota opazovanja. Izstopajo predvsem štiri značilnosti pisnega procesa oziroma tipičnega obnašanja piscev med procesom oziroma z drugimi besedami: ''pisni proces je miselni proces, na katerega vplivajo'' '''1. dejavniki pisanja, 2. dolgoročen spomin pisca, 3. faze tvorjenja ter podfaze in 4. spremljanje''' Pisanje besedil je primerneje definirati kot niz različnih procesov ali faz, ki jih mora pisec organizirati.
'''Zgradba modela pisnega procesa'''
== Sklepne misli ==
| |||