Pametna mesta/Energijsko učinkovite stavbe
Poraba energije v stavbah
urediEnergijsko učinkovite stavbe so osnova energijsko učinkovitih pametnih mest. Energijska poraba stavb namreč trenutno znaša kar 30% svetovne porabe energije in predstavlja 26% emisij toplogrednih plinov.[1]
Od tega je kar 55% porabe električne energije. Največja poraba v gospodinjstvih izhaja iz ogrevanja in hlajenja, priprave in zamrzovanja hrane ter domačih električnih naprav. V poslovnih stavbah pa se kar 20% energije porabi za njihovo hlajenje.[2]
Zaradi spreminjajočega se podnebja in potreb uporabnikov bo v Evropski uniji do leta 2030 potreba po hlajenju stavb zrasla za 72%, potreba po ogrevanju pa se bo zmanjšala za 30%. Upoštevajoč zaželeno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je poudarek na uvajanju obnovljivih virov energije na področju centralne priprave toplote, hladu in tople sanitarne vode in distribucija po centralnih toplo/hladnovodih, kot tudi izkoriščanje solarne termalne energije, biomase, geotermalne energije in uporaba toplotnih črpalk.[3]
Izboljšanje energijske učinkovitosti stavb
urediV mestih je temperatura okolice v toplotnih otokih kar za 10 stopinj C višja kot na bližnjem podeželju. Dobro izolirana stavba lahko podaljša čas prehoda toplote ali hladu iz notranjosti navzven in obratno. Zanimive rešitve te težave so:[4]
- Izolacija iz porobetona, ki je trajna izolacijska rešitev,
- Talno gretje, ki ogreva predmete in ljudi neposredno in lahko zato deluje na nižjih ogrevalnih temperaturah (kar pomeni prihranek energije),
- Zelene strehe, ki so 30-40 stopinj hladnejše kot ostali tipi streh in zadržujejo in izločajo deževnico ter filtrirajo onesnaževanje (v zraku suspendirane trdne delce),
- Pametna izolacija, kot so termokromni materiali (paneli, barve,..), ki regulirajo absorpcijo sončne energije stavbe in odpravljajo potrebo po gretju ali hlajenju.
Pametna energetska mreža
urediČe so stavbe v pametnem mestu povezane v centraliziran energetski sistem ali v lokalizirano energetsko zadrugo, morajo biti povezane s pametno energetsko mrežo. Ta uporablja digitalno dvosmerno komunikacijo za učinkovit menedžment energije od njene proizvodnje, shranjevanja in distribucije glede na potrebe uporabnikov stavb ali glede na razpoložljivost energije.[5]
Viri:
- ↑ "Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)". Pridobljeno dne 3.11.2020.
- ↑ "Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)". Pridobljeno dne 3.11.2020.
- ↑ "Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)". Pridobljeno dne 3.11.2020.
- ↑ "Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)". Pridobljeno dne 3.11.2020.
- ↑ "Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)". Pridobljeno dne 3.11.2020.