Palček v čedri je zbirka slovenskih ljudskih pripovedi. Prvič je izšla leta 1959, ko jo je zapisal Lojze Zupanc in ilustriral Jože Ciuha.

Analiza zbirke

uredi

Zbirka obsega 59 pripovedk.

Glavni literarni liki so ajdovske deklice, deseti bratje, divja jaga, gozdni in povodni možje, graščaki, hčere, hudič, kačje in žabje kraljice, palčki, škrateljni, velikani, veter, vile, zmaji in žalik žene.

Stranske osebe so babice, bajtarji, dedek, drvarji, gospodinje, hlapci, kmetje živinorejci in oratarji, logarji, lovci, mešetar, mlinarji, oglarji, pastirji, sejmarji, sinček edinček in sirotice.

Dogajalni prostori so Lepenatka, Ljubno, Logarska dolina, Luče, Menina planina, Raduha, Rogatec, Savinjska dolina, Solčava in Zadrečka dolina.

Književni čas ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (v starih časih, v davnih dneh, pred mnogimi leti) lahko sklepamo, da gre za nekoč.

Knjiga vsebuje veliko narečnih izrazov kot so Balta = sekira, Dreta = reka v Zadrečki dolini, frata = trata na gozdni poseki, laz, gumno = skedenj, istike = saje, iskre, kalanica = poleno, Kanolščica = potok, ki se izliva v Dreto, kotli = jezerca, nahudila = hudo storila, pomaljala = prikazala, poseje = otrobi, pozoj = zmaj, svirka = piščalka, začiniti = zabeliti itd.

Kratka vsebina pripovedke Palček v čedri

uredi

V Dolu, majhni vasici pod Menino, je živel dedek, ki ni imel ne žene ne otrok. Ko je obnemogel, ni imel nikogar, ki bi skrbel zanj. Zato je bil pogosto lačen. Ko mu je na pomoč priskočil majhen palček, je bil zelo vesel in hvaležen ter ga povabil, da naj živi z njim.

Kadar je bil dedek lačen, je prebudil palčka iz čedre, da je pohitel v svoj podzemski grad in prinesel dedku, kar si je zaželel. Tako je imel dedek vsega dovolj, le mleka ni imel - tega mu dobri palček ni mogel dati. Zato mu je nekega dne prinesel zlat novčič, za katerega si je dedek kupil kozo. Od takrat naprej je imel do konca življenja zadosti kruha in kozjega mleka.

Ko je umrl, so ga vaščani pokopali in odnesli iz njegove hiše vse, kar je bilo uporabnega, le stare čedre ni nihče maral. Vrgli so jo v kot, kjer mogoče leži še danes. Srečen bo tisti, ki jo bo našel, kajti v njej mogoče še vedno spi palček, ki prinaša srečo.

  • čedra = lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom

Analiza pripovedke Palček v čedri

uredi

Pripovedka ima nekatere tipične značilnosti ljudskih pripovedk: Književni čas ni neposredno določen, vendar iz posrednih literarnih signalov (v starih časih, v davnih dneh, pred mnogimi leti) lahko sklepamo, da gre za nekoč, književni prostor je določen, dogaja se v Dolu, majhni vasici pod Menino. Vsi liki so brez imen, poimenovani so samo s funkcijami (dedek, palček, mešetar, prvi sejmar, drugi sejmar). Prav tako se pojavlja nasprotje dobro – slabo (palček - vaščani).

Motivno-tematske povezave

uredi
 
Wikivir
V Wikiviru je na razpolago izvorno besedilo v zvezi s temo:

Zunanje povezave

uredi