Klasifikacija knjižničnega gradiva

Klasifikacija knjižničnega gradiva
Avtor	Alenka Šauperl
Naslov	Klasifikacija knjižničnega gradiva
Jezik	slovenski
Založnik	Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Datum izida	2019
Subjekt	bibliotekarstvo
Žanr	priročnik
Vrsta medija	Druga, popravljena izdaja
Knjiga je del zbirke/serije
Predhodnik	Klasifikacija knjižničnega gradiva, 2000 in 2003, ISBN 961-227-070-8, dLib
Klasifikacija
ISSN	2670-5451
COBISS ID	300427008
UDK	025.4(075.8)
Predmetne oznake	klasifikacija, Univerzalna decimalna klasifikacija, gesljenje, vsebinsko označevanje

Knjižnična klasifikacija

Klasifikacija je izraz latinskega izvora, pomeni pa razdeljevanje in sistematično razvrščanje pojmov v razrede, skupine, vrste ipd. glede na določene skupne lastnosti. Vse naše življenje je prepredeno z različnimi klasifikacijami. Kot otroci razlikujemo domače in tuje osebe, nevarne predmete in igrače. Ljudi razvrščamo v skupine prijateljev ali znancev. Posodo navadno pospravimo v kuhinjo, knjige na knjižno polico in čistila na tretji prostor. Vajeni smo razlikovati juhe od zelenjavnih jedi, čeprav pridemo pri zelenjavni juhi lahko v dvom o pravilni razvrstitvi.

Človek klasificira vse, kar se pojavlja v njegovem okolju, glede na različne kriterije, ti pa so lahko osebni ali univerzalni. Od posameznika je odvisno, kako si bo uredil in organiziral zapiske predavanj, saj so namenjeni le njemu. Uspeh mestnega projekta recikliranja odpadkov pa je vsaj delno odvisen od tega, ali meščani enako razumejo delitev odpadkov na organske, steklo, papir in druge.

Knjižnična klasifikacija je, podobno kot recikliranje odpadkov, univerzalen projekt. Namenjena je urejanju knjižničnega gradiva po vsebini. Ker je knjižnica namenjena uporabnikom, je tudi klasifikacija načrtovana z namenom, da bi uporabniki knjižnice lahko našli gradivo, za katerega ne poznajo bibliografskih podatkov. Knjižnice pa so različne tako po gradivu kot po uporabnikih, zato je prišlo v zgodovini knjižnic do razvoja večjega števila različnih klasifikacijskih sistemov. Med najbolj znanimi pa so Deweyeva decimalna in Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija Kongresne knjižnice ter Ranganathanova klasifikacija. Pripravljene so bile za uporabo v različnih knjižnicah in zajemajo celotno človeško znanje. Klasifikacije se delijo na univerzalne, če pokrivajo vse človeško znanje in gradivo, ter disciplinarne, če zajemajo le posamezno disciplino ali vrsto gradiva. Primer take posebne klasifikacije je patentna klasifikacija . S specialnimi klasifikacijami se tu ne bomo ukvarjali.

V času od leta 2000, ko se je področje vsebinske obdelave in knjižničnih klasifikacij zaradi prehoda v računalniško okolje začela spreminjati, se je začelo spreminjati tudi poimenovanje tega področja. Nekateri viri za knjižnične klasifikacije in druge načine vsebinskega označevanja knjižničnega gradiva uporabljajo izraz bibliografske klasifikacije. Ker pa so tudi strokovnjaki iz drugih področij, zlasti iz področja računalništva, ugotovili prednosti, ki jih klasifikacije ponujajo za organizacijo različnih informacijskih objektov, ne le bibiografskih virov, se v zadnjem času uveljavlja poimenovanje sistemi za organizacijo znanja.

Struktura knjižničnih klasifikacij

Knjižnične klasifikacije veliko anglo-ameriških učbenikov deli na tri skupine, in sicer hierarhične, fasetne in enumerativne (npr. Broughton, 2004 ; Iyer (1995) ; Taylor (2006); Marcella in Newton (1994) ter Chan in Salaba (2016). Ker sta v istem razlikovanju uporabljena dva različna klasifikacijska kriterija menim, da bi bilo bolje klasifikacijske sisteme razdeliti v dve večji skupini, in sicer po možnosti sestavljanja (fasetne in enumerativne) ter po razvejanosti (hierarhične in linearne).

• Po možnosti sestavljanja klasifikacijskih razredov imamo dve podskupini:

• • Za fasetne klasifikacije je značilno sestavljanje. Imenujemo jih tudi analitično-sintetične. Vsak pojem je treba analizirati, ugotoviti sestavne dele in te sestavne dele po sintaktičnih pravilih oblikovati (sintetizirati) v klasifikacijsko oznako. Sistem zato zmore oblikovanje klasifikacijskih oznak za pojme, ki sicer v sistemu niso našteti.
  • Pri enumerativnih klasifikacijah so našteti vsi pojmi in klasifikacijske oznake, ki jih je mogoče uporabiti. Nobeno sestavljanje oznak, ki bi omogočilo izražanje dodatnih pojmov, ni mogoče.

• Po razvejanosti klasifikacijskega sistema pa imamo linearne in razvejane oziroma hierarhične.

• • Za hierarhične klasifikacije je značilno razvrščanje od splošnejših do bolj podrobnih razredov. Vsak nadrejeni razred (denimo »starš«) vsebuje enega ali več podrazredov (»otrok«). Podrazred deduje nekaj značilnosti nadrejenega razreda. Ima pa tudi nekaj svojih, specifičnih značilnosti, ki jih nadrejeni razred nima. Teh za podrazred specifičnih lastnosti nimajo niti drugi podrazredi na isti hierarhični ravni (denimo »sorojenci«). Razvrščanje pojmov v sistemu ima drevesno strukturo. Sistem je lahko oblikovan kot eno samo drevo, ali pa ga sestavlja več dreves.
  • Pri linearnih klasifikacijah so vse skupine enakovredne. Ni nadrejenih in podrejenih pojmov.

Nekatere klasifikacije imajo lahko mešane lastnosti. Univerzalna in Deweyeva decimalna klasifikacija sta razvejani hierarhični in fasetni klasifikaciji. Klasifikacija Kongresne knjižnice je enumerativna in hierarhična. Tipične linearne klasifikacije v slovenskih knjižnicah srečamo v t. i. šifrantih formata COMARC/B, ki naštevajo klasifikacijske oznake določenih razredov, npr. kode za vrsto vsebine ali kode za namembnost. Takšna je denimo tudi tipologija dokumentov v sistemu SICRIS (Vodenje bibliografij, 2022) .

Fasetne klasifikacije

Fasetne so tiste vrste klasifikacij, ki vsak pojem razvrstijo po nekaj osnovnih lastnostih, fasetah. Te navadno predstavljajo določene enostavne pojme. Vsakega od drugih enostavnih ali sestavljenih pojmov pa opredelimo in razvrstimo s kombinacijo faset.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995) je faseta razložena kot brušena robna ploskev, navadno stekla in dragih kamnov. Predstavljamo si lahko, da ima dragulj več ploskev, na katere lahko usmerimo svoj pogled. Enako lahko ravnamo tudi s pojmi. Opazujemo jih lahko z različnega vidika, pa gre še vedno za isti pojem. Vsak vidik predstavlja eno faseto in s kombinacijo faset opišemo pojem v celoti.

Fasetnim klasifikacijam mnogi pravijo tudi analitično-sintetične. »Analitično« se nanaša na razgradnjo vsakega pojma na osnovne sestavine, torej fasete. »Sintetično« pa se nanaša na izražanje pojmov s tovrstno klasifikacijo, torej na izražanje vsakega pojma s kombinacijo faset. Z ustrezno kombinacijo osnovnih pojmov v fasetah lahko izrazimo vse druge, tudi kompleksne pojme.

Za lažje razumevanje lahko pripravimo preprosto fasetno klasifikacijo. Recimo, da bi v spletni trgovini Morski volk radi uredili klasifikacijo piva tako, da bi ga kupci lažje našli. Ta projekt zaupajo nam. Najprej popišemo vse vrste izdelkov, ki jih ponudniki dobavljajo ali izdelujejo v svojih pivovarskih linijah (faza analize pojmov). Naštejemo jih:

• svetlo pivo Sirena v pollitrski in četrtlitrski steklenici ter brezalkoholno pivo Krmar v pol in četrtlitrski pločevinki proizvajalca Školjka, oboje tudi v desetlitrskem sodčku za gostinske obrate;
• svetlo pivo Sisi v litrski in pollitrski steklenici, temno pivo Ludvik 0,3 litrski steklenici proizvajalca Bavarka, oboje tudi v desetlitrskem sodčku za gostinske obrate;
• svetlo pivo Eliška v pollitrski steklenici, četrtlitrski pločevinki in desetlitrskem sodčku za gostinske obrate, temno pivo Jan v pollitrski steklenici in četrtlitrski pločevinki ter mešano pivo Znojmo v pollitrski steklenici in četrtlitrski pločevinki proizvajalca Švejk;
• svetlo pivo Arlon v pollitrski steklenici, temno pivo Namur v pollitrski steklenici proizvajalca Poirot.

V naslednjem koraku grupiramo pojme po lastnostih. Ugotovimo, da gre vselej za vrsto in količino piva ter vrsto embalaže. Tako lahko naredimo naslednje osnovne skupine ali fasete v Preglednici 1.

Preglednica 1: Fasetna klasifikacija piva

Vrsta piva	Oznaka vrste piva	Količina v litrih	Oznaka količine	Embalaža	Oznaka embalaže
Svetlo pivo	V1	0,5	K1	Steklenica	E1
Temno pivo	V2	0,3	K2	Pločevinka	E2
Brezalkoholno pivo	V3	0,25	K3	Sodček	E3
Mešano pivo	V4	10	K4	Plastenka	E4

V tretjem koraku se odločimo za označevanje faset in njihovih elementov. Tako se lahko za faseto vrste piva odločimo, da bo označena s črko, njen element pa z zaporedno številko, npr. vrsta piva bo označena z V in svetla piva bodo označena z V1. V zadnjem koraku se odločimo še za vrstni red zapisovanja faset v klasifikacijsko oznako (to je za sintakso klasifikacijske oznake): na prvo mesto lahko damo vrsto piva, na drugo embalažo in na tretjo količino. (Več o načelu o sintaksi v Šauperl (2023) . Tako nastane klasifikacija V1E2K3 za svetla piva v pločevinkah po četrt litra. Sem bi torej sodile naslednje znamke iz našega seznama: Sirena, Sisi, Eliška in Arlon. Če se v prihodnosti pojavijo nove vrste piva, embalaže in količine, jih uredništvo doda v naslednji izdaji. Sami pa smemo oblikovati klasifikacijsko oznako za neko znamko piva, npr. brezalkoholno pivo v sodčku, ker je možnost za to že podana. Klasifikacijske oznake imajo lahko mnemonični (spominski) pripomoček. To je takrat, ko oznaka namiguje na poimenovanje, npr. V za vrste. VS bi si bilo morda lažje zapomniti (mnemonični pripomoček) kot V1, saj črka S namiguje na svetlo.

Fasetne knjižnične klasifikacije

• Ranganathanova klasifikacija (RK)

Indijski matematik in bibliotekar Shiyali Ramamrita Ranganathan (1892-1972) je leta 1933 objavil prvo izdajo svoje Collon Classification <(Ranganathan, 1963; Iyer, 1995  ; Satija, 2017. Dostopno tudi v Hjørland in Gnoli, 2017 ). Nastala je med letoma 1924 in 1928. Najprej je bila uporabljena v univerzitetni knjižnici v Madrasu, v kateri je delal. Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja. Pri pregledu klasifikacije opazimo poudarek na indijskem znanju, saj so pogostejši za Indijo in Indijce pomembni pojmi, ti pa Evropejcem včasih ne pomenijo veliko.

Ranganathan je menil, da je vsaka ideja, vsaka tema, vsak predmet, odsev ene ali več osnovnih kategorij. Teh pa je po njegovem mnenju pet:

• Tvornik (Personality),
• Trpnik (Matter),
• Sila (Energy),
• Prostor (Space) in
• Čas (Time).

Na kratico PMEST se različni avtorji pogosto sklicujejo. Vsaka od faset ima tudi svoj simbol. Zadnji dve faseti, čas in prostor, sta univerzalni. Faseta sile (Energy) predstavlja akcijo, reakcijo oziroma problem ali rešitev. Primerjali bi jo lahko s povedkom v stavku. V bibliotekarstvu se sila pojavi kot obdelava gradiva, pri matematiki kot reševanje nekega problema, pri kemiji kot analiza ali sinteza, pri tehnologiji kot industrijski proces, pri lingvistiki kot slovnica. Trpnik (Matter) je stvar ali pojem, na katerega nekaj deluje, ali dobrina za potrošnjo. Je nekaj pasivnega, na katerega deluje faseta sile. V bibliotekarstvu je predmet dokument, pri glasbi glasbeni inštrument. Mikrofilm v knjižnici je npr. označen 2;1512. Pri tem 2 pomeni bibliotekarstvo, podpičje uvaja faseto predmeta in 1512 pomeni mikrofilm. Nazadnje predstavimo še najpomembnejšo faseto, tvornik (Personality). Ta izraža osebnosti, ustanove, snovi, živa bitja, organe telesa, jezike, verstva in drugo. V bibliotekarstvu to faseto oblikujejo različne vrste knjižnic, v kmetijstvu pridelek, v umetnosti slog.

Tudi klasifikaciji, kakršna je Ranganathanova, rečemo analitično-sintetična klasifikacija in to zaradi načina klasifikacije. Pojem moramo najprej analizirati na primerne osnovne elemente, nato pa moramo sintetizirati pojem, ki ga izrazimo s klasifikacijsko oznako. Z analizo vsebine določimo temo, ki jo obravnava dokument. Vrstni red kategorij je določen z natančnimi pravili, navadno pa si sledijo v vrstnem redu TSEMP, kar je obratni vrstni red od tistega za sestavljanje oznake. Sinteza je proces, ko sestavimo vse kategorije v fasetno formulo ali kodo. Zato ima RK obsežna pravila, vendar je glavno pravilo to, da si fasete sledijo v vrstnem redu PMEST.

Pri klasificiranju z RK uporabljamo tudi dodatke, ki se imenujejo »izolati«. To so dokončni in najpopolnejši delci ali skupine znanja v RK. Vsak delec ali skupinica lahko pripada enemu samemu razredu ali faseti – to so posebni »izolati«. Splošne izolate pa lahko uporabimo v vseh fasetah. Splošni izolati najpogosteje izražajo obliko kot so enciklopedija, bibliografija, zbornik, ipd.

Glavni razredi v RK so našteti v Preglednici 2.

Preglednica 2: Razredi in njihove oznake v Ranganathanovi klasifikaciji

Oznaka	Opis	Oznaka	Opis
z	Spološno	L2	Farmakognozija
2	Bibliotekarstvo	M	Uporabne umetnosti
A	Znanost	Δ	Duhovnost in misticizem
B	Matematika	N	Lepe umetnosti
C	Fizika	O Literatura
D	Strojništvo	P	Jezikoslovje
E	Kemija	Q	Verstvo
F	Tehnologija	R	Filozofija
G	Biologija	S	Psihologija
H	Geologija	T	Izobraževanje
H2	Rudarstvo	U	Geografija
I	Botanika	V	Zgodovina
J	Kmetijstvo	W	Politične vede
K	Zoologija	X	Ekonomija
K2	Živinoreja	Y	Sociologija
L	Medicina	Z	Pravo

Vsak glavni razred ima določene fasete. Npr.:

2 bibliotekarstvo:

• [P] vrste knjižnic
• [M] vrste dokumentov
• [E] operacije v knjižnici

L medicina:

• [P] organi
• [M] - prazno
• [E] problem, težava
• [T] čas in
• [S] kraj sta univerzalna.

Dva primera:

• Katalogizacija serijskih publikacij v slovenskih šolskih knjižnicah: 231
• Izposoja časopisov v jugoslovanskih šolskih knjižnicah l. 1975: 231 ; 45 : 55 . 5923 , N 75

Sinteza klasifikacijske oznake iz posameznih faset je v Ranganathanovi klasifikaciji zelo zahtevna. Veljajo posebna pravila o sestavljanju kompleksnih pojmov in vrstnem redu faset v različnih primerih. Ena sama faseta se namreč lahko razveji po istem PMEST načelu.

Ranganathanova klasifikacija je za teorijo klasifikacije pomembna, ker je prva fasetna klasifikacija v knjižničarstvu. Še vedno jo razvijajo in uporabljajo v Indiji, sicer pa se ni razširila drugam.

• Blissova bibliografska klasifikacija (BBK)

Drugo fasetno klasifikacijo je l. 1940 izdelal ameriški bibliotekar Henry Evelyn BLISS (4). Namenjena je klasifikaciji celotnega človeškega znanja. Zaradi kompleksnosti jo zelo redko uporabljajo. Njen razvoj je zastal okrog leta 2016 (Bliss Classification Association, 2016 ). Zaradi njene sistematičnosti jo je nekaj ustanov uporabilo pri gradnji tezavrov. Tudi UDK si jo je izposodila, ko so delali poskuse s spreminjanjem UDK v tezaver. Posebnost BBK je ta, da poleg faset izraža tudi relacije med njimi. Poznajo 7 vrst relacij. Med njimi so:

• vpliv enega predmeta na drugega (npr: vpliv učiteljevih pričakovanj na razvoj učencev),
• medsebojni vpliv dveh predmetov (združena z veznikom »in«) (kriminal in psihologija),
• primerjava enega predmeta z drugim (primerjava UDK z RK).

BBK zajema naslednje discipline ali oblike znanja:

A	Filozofija
AM	Matematika
AY	Znanost
B	Fizikalne vede
E	Biološke vede
H	Vede o človeku in študij človeka, fizikalna antropologija, zdravje in medicina, psihologija
J/T	Družbene in humanistične vede
U/V	Tehnika in obrt
W/Y	Umetnost (vključno z glasbo in jezikoslovjem)

Najpodrobneje je izdelan razred za vzgojo in izobraževanje. Doslej BBK še ni izšla v popolnosti in nekateri dvomijo, da se bo to kdaj zgodilo. Več informacij o BBK lahko najdete na njeni uradni spletni strani .

Hierarhične klasifikacije

Hierarhične so tiste vrste klasifikacijskih sistemov, ki razvrščajo pojme v vrsto hierarhično povezanih skupin ali razredov. Nadrejeni in splošnejši razredi so razdeljeni v manjše in po vsebini ožje razrede. Taka delitev se lahko večkrat ponovi. Vsak od pojmov dejansko sodi v svoj najožji razred in v vrsto razredov, ki so temu nadrejeni. Za hierarhične klasifikacije je tudi značilno, da naštejejo vse ali čim več pojmov ne glede na to, ali gre za enostavne pojme (npr. knjižničarstvo) ali za sestavljene (npr. knjižnična klasifikacija).

Našo prejšnjo klasifikacijo piva bi na hierarhični način sicer izdelali po enakem postopku, vendar z različnim izidom. V primeru, da bi bila najpomembnejša vrsta piva, bi namreč to bil najvišji nadrejeni razred. Drugi bi mu bili podrejeni. Seznam bi bil lahko tak, kot kaže Preglednica 2.

Preglednica 3: Hierarhična klasifikacija piva

Klasifikacijska oznaka	Opis
P	Pivo
P1	Svetlo pivo
P11	Svetlo pivo v steklenici
P12	Svetlo pivo v steklenici 0,5 l
P13	Svetlo pivo v steklenici 0,3 l
P14	Svetlo pivo v steklenici 0,25 l
P15	Svetlo pivo v pločevinki
P16	Svetlo pivo v pločevinki 0,25 l
Temno pivo	P2
P21	Temno pivo v steklenici
P211	Temno pivo v steklenici 0,5 l
P212	Temno pivo v steklenici 0,3 l
P213	Temno pivo v steklenici 0,25 l
P214	Temno pivo v pločevinki 0,25 l
P215	Temno pivo v sodčku

Takoj lahko opazimo dvoje: hierarhični seznam je precej daljši od fasetnega in v njem veliko ponavljanja. Pri tem lahko klasificiramo le pojme, ki so v tabeli našteti. Ne moremo sami sestaviti nove oznake za skupino vrst piva, npr. Brezalkoholno pivo v litrski plastenki. Novo oznako mora najprej potrditi in objaviti uredništvo klasifikacijskega sistema. Vendar pa hierarhične tablice ravno zaradi naštevanja tudi neizurjeni ljudje lažje uporabijo. Pri fasetnih je treba namreč dobro poznati pravila za sestavljanje pojmov. Pri hierarhičnih pa preprosto izberemo oznake iz seznama.

Na vsaki razvejitvi hierarhične strukture je treba uporabiti le en klasifikacijski kriterij. Od tega je odvisno, kakšna bo razvrstitev. V zgornjem primeru klasifikacije piva bi se v prvem koraku lahko odločili za drug kriterij, npr. za embalažo namesto vrste piva. Ne bi se pa dobro izšlo, če bi na isti ravni hkrati uporabili dva klasifikacijska kriterija, npr. vrsto piva in embalažo. Ker je na vsaki razvejitvi praviloma mogoče uporabiti le eno možnost, klasifikacijska oznaka ne bi mogla izraziti tako vrste piva kot embalaže.

Dva klasifikacijska kriterija sta npr. uporabljena v polju 100e – Koda za namembnost formata COMARC/B (Preglednica 4) (COMARC/B Format za bibliografske podatke, december 2020 . Prvi kategoriji a - za otroke (splošno) sledijo štiri kategorije za otroke različne starosti, ki so podrejene kategoriji a. Nato sta dve kategoriji, in sicer k za odrasle zahtevno (neleposlovje) in m za odrasle nezahtevno (leposlovje). Iz tega sledi, da po tem šifrantu gradiva za otroke ni mogoče deliti na leposlovje in neleposlovje, gradiva za odrasle pa ne po starostnih obdobjih.

Preglednica 4: Šifrant v polju 100e – Koda za namembnost formata COMARC/B

a	otroški, splošno
b	predšolski, 0-5 let (C)
c	šolski, 5-10 let (C)
d	šolski, 9-14 let (P)
e	mladinski, nad 14 let (M)
k	odrasli, zahtevno (neleposlovje)
m	odrasli, splošno (leposlovje)
u	ni znano

Tudi tu je klasifikacijska oznaka lahko v pomoč pri razreševanju pomena, ali pa tudi ne. V Univerzalni decimalni klasifikaciji je mnemonični pripomoček dosledno uporabljanje istih nizov števk za vse primere uporabe pojma, ki ga ta niz izraža. To se npr. kaže v jezikoslovju in književnosti, kjer se splošni privesni vrstilec za jezik pojavi kot del glavnega vrstilca:

• splošni privesni vrstilec za slovenščino je =163.6
• glavni vrstilec za slovensko jezikoslovje 811.163.6
• glavni vrstilec za slovensko književnost 821.163.6

Pripomoček za ugotavljanje hierarhične ravni pa je pri UDK dosledno izražanje celotne hierarhije vrstilca, npr.

• 0 Znanost in znanje …
• 02 Bibliotekarstvo
• 025 Uprave v knjižnicah
• 025.4 Klasifikacije in indeksiranje

Deweyeva decimalna klasifikacija ima take pripomočke, Klasifikacija Kongresne knjižnice pa jih praktično nima.

V fasetni klasifikaciji (v Preglednici 1) lahko sestavili oznako za novo skupino Brezalkoholnega piva v litrski plastenki, ker je uredništvo klasifikacije ponudilo tudi to vrsto piva, embalaže in količine. V hierarhični klasifikaciji (Preglednica 3) tega ne moremo storiti, dokler uredništvo teh skupin ne doda. Dodati pa bi moralo več skupin, med njimi tudi neobstoječe. Težko je predvideti vse možnosti, ki se bodo še pojavile na trgu. Zato se uredništva hierarhičnih klasifikacij v glavnem odločajo slediti načelu zvestobe knjižničnemu besedišču, kar pomeni, da ne vključujejo pojmov, ki se še niso pojavili v gradivu, ki ga knjižnica ima v svojih zbirkah. (Več o načelu zvestobe knjižničnemu besedišču v Šauperl (2023) .

Hierarhične knjižnične klasifikacije

• Klasifikacija Kongresne knjižnice

Library of Congress Classification (LCC ) je nastajala na prelomu med 19. in 20. st. Zasnovali so jo za ureditev zbirke, ki se je l. 1897 iz palače ameriškega kongresa (Capitol) preselila v svojo stavbo, zdaj stavbo Thomasa Jeffersona . Zbirka je bila osupljivo velika. Štela je okrog 840.000 enot in je hitro rasla tudi zaradi pravice do obveznega izvoda . Sprva je bila ta klasifikacija res uporabljena le v Kongresni knjižnici. V drugi polovici 20. stoletja pa se je uporaba razširila med velike ameriške knjižnice in po svetu. Ureja in razvija jo še vedno sama Kongresna knjižnica.

Nekaj značilnosti (Broughton, 2004):

• LCC je nastala na podlagi gradiva v Kongresni knjižnici. To pomeni, da vsebuje le tiste pojme, ki so se v besedišču knjižničnega gradiva že pojavili, ne pa tistih, ki jih tam še ni. Temu v angleščini rečejo "literary warrant" in v slovenščini "zvestoba knjižničnemu besedišču." Dodatno to pomeni, da tematika v klasifikacijskem sistemu ni sistematično zbrana. Možno je, da kaj manjka. Ker imajo v ZDA druge knjižnice pravico do obveznega izvoda s področij medicine, izobraževanja in kmetijstva, ta področja v Kongresni knjižnici in posledično njeni klasifikaciji niso močno zastopana. (To so National Library of Medicine, National Library of Education in National Agricultural Library.) Kongresna knjižnica pa je, v svoji vlogi parlamentarne knjižnice, zelo pozorna na gradivo s področja prava, politike, uprave in vojaških ved. Na teh področjih je tudi klasifikacija podrobnejša v primerjavi z drugimi področji. Opazna je tudi pristranskost v korist ameriških tem.

• LCC je izrazito namenjena postavitvi, je torej signaturni sistem. Klasifikacijska oznaka namreč ne izraža vedno le razmerja med tematskimi skupinami.

• Klasifikacija je izrazito enumerativna. Našteva skupine in njihove oznake ter jih na različnih mestih znova in znova ponavlja. Nekateri pojmi so že sestavljeni, drugi so enostavni. Za sestavljanje novih pojmov ni možnosti.

• Kasifikacija je razmeroma podrobna in obsežna, zato je primernejša za velike knjižnice.

• Oznake so alfanumerične. Osnovo tvori 21 skupin, označenih s po eno črko. Te skupine se nato delijo na podskupine z dodatno črko. Ponekod je za podrobnejšo delitev uporabljena še tretja črka. Najpogosteje pa je podrobnejša delitev za drugo črko številčna. Uporabljene so številke od 0 do 9999. Za podrobnejšo delitev sta lahko uporabljena tudi kronološki in abecedni razpored ter Cutterjeve oznake. Klasifikacijske oznake ne odražajo hierarhičnega položaja.

• Ker hierarhična razporeditev ni dosledna in v klasifikacijski oznaki ni izražena, ni težav z vključevanjem novih pojmov. Novosti Kongresna knjižnica redno vključuje in sproti objavlja.

• Poleg klasifikacijske oznake je del signature tudi Cutterjeva oznaka. Signatura sme po tem sistemu imeti dve Cutterjevi oznaki. Uporabljeni sta lahko za podrobnejšo delitev v skupini. Večkrat je ena uporabljena za podrobnejšo delitev, druga pa za šifriranje značnice.

Celotna oznaka bi bila za izmišljeno knjigo Agriculture extension work in Slovenia by Janez Kmetič, izdano leta 2006, videti približno tako:

S544.5
.S57
K5
2006

Pri čemer S544.5 označuje "Agricultural extension work" ali kmetijsko pospeševalno delo, .S57 je Cutterjeva oznaka za Slovenijo, K5 pa Cutterjeva oznaka za Kmetiča. Zadnji del je leto izida.

Osnovne razrede navaja Preglednica 5, lahko pa si jih ogledamo tudi na spletni strani Kongresne knjižnice .

Preglednica 5: Osnovni razredi in njihove oznake v Klasifikaciji Kongresne knjižnice.

Oznaka	Opis
A	Splošno
B	Filozofija, psihologija in verstvo
C	Pomožne zgodovinske vede
D	Zgodovina: splošna in zgodovina Evrope, Azije, Afrike, Avstralije, Nove Zelandije itd.
E	Zgodovina Amerik
F	Zgodovina Amerik
G	Geografija, antropologija in rekreacija
H	Družbene vede
J	Politične vede
K	Pravo
L	Izobraževanje
M	Glasba in knjige o glasbi
N	Likovna umetnost
P	Jezikoslovje in književnost
Q	Naravoslovje (science)
R	Medicina
S	Kmetijstvo
T	Tehnologija
U	Vojne vede
V	Pomorske vede
Z	Bibliografija, bibliotekarstvo in informacijski viri

Nekoč je bil na internetu tudi zanimiv poskus klasifikacije spletnih strani z LCC, z imenom Cyberstacks (McKiernan, December 1995 ). Takrat je bilo virov na spletu še tako malo, da smo verjeli, da je ročna klasifikacija mogoča. Po drugi strani so bile možnosti iskanja tako pomanjkljive, da se je zdela knjižnična klasifikacija vsaj skromen pripomoček.

• Deweyeva decimalna klasifikacija (DDK)

To klasifikacijo je leta 1876 izdelal Melvil Dewey. Po 140 letih uporabe in 6 let po natisu 23. tiskane izdaje se klasifikacija razvija naprej le v aplikaciji WebDewey. Od leta 1988 spada pod okrilje velikega ameriškega podjetja OCLC. OCLC je podoben slovenskemu IZUM-u po tem, da vzdržuje vzajemni katalog. Vendar ponuja OCLC še veliko več dejavnosti kot naš IZUM. Več o DDK si lahko preberemo na uradni spletni strani .

Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije so navedeni v Preglednici 6.

Preglednica 6: Osnovni razredi Deweyeve decimalne klasifikacije in njihove oznake

Oznaka	Opis
000	Splošno
100	Filozofija in psihologija
200	Verstvo
300	Družbene vede
400	Jezikoslovje
500	Naravoslovje in matematika
600	Tehnika in uporabne vede
700	Umetnost in rekreacija
800	Književnost
900	Zgodovina in geografija

Značilnost decimalnih klasifikacij je, da deli vse človeško znanje v deset razredov, vsak razred v deset podrazredov in vsak podrazred nadalje v deset skupin. Sledi primer delitve razreda DDK - 800 Literatura:

800	literatura, retorika in kriticizem
810	ameriška književnost v angleščini
811	ameriška poezija v angleščini
812	ameriška dramatika v angleščini
813	ameriška proza v angleščini
820	angleška književnost, vključno s staro angleško književnostjo
821	angleška poezija
822	angleška dramatika
823	angleška proza
830	literatura v germanskih jezikih
831	nemška poezija
832	nemška dramatika
833	nemška proza
840	literatura v romanskih jezikih
841	francoska poezija
842	francoska dramatika
843	francoska proza

Vsak razred lahko razdelimo v 10 nadaljnjih podrazredov; npr.: 820 v 821, 822, 823,…do 829. Vsi so teoretično enakovredni in mogoči. V naravi pa se pojavi ne delijo vedno ravno v deset podrazredov, zato prihaja do razlik. Kljub temu pa je ta sistem precej razumljiv, lahko uporaben in dovoljuje tudi vključevanje novih pojmov. DDK uporablja tri-številčno osnovo, nadaljnjo delitev loči decimalna pika. Primer: 822 angleška literatura 822.3 angleška dramatika v elizabetinski dobi 1558-1625 Peta številka lahko označi še avtorja: 822.33 Shakespeare Če imamo kritiko Shakespearovega Macbetha, jo klasificiramo po temi: 822.336 (za kritiko) Če pa imamo samo besedilo Macbeth, ga klasificiramo po obliki – literarni obliki, drami: 822.335 (za besedilo)

V primeru Literature je hierarhična razdelitev tabel precej jasna. Najprej delimo po jeziku, potem po literarni zvrsti in nazadnje po časovnem obdobju.

Nekaj značilnosti (Broughton, 2004):

• Številčne oznake Dewejeve klasifikacije so lahko zelo dolge. Za lažje branje je decimalna pika samo za tretjim znakom, npr.: 266.76092 biografija misijonarja Združene metodistične cerkve.

• Hierarhična razvrstitev je dosledna in razvidna v numerični klasifikacijski oznaki.

• Nekateri sestavljeni pojmi so, tako kot pri Univerzalni decimalni klasifikaciji, že izraženi s klasifikacijskimi oznakami. Druge je mogoče sestavljati. Sestavljanje je mogoče takrat, ko to dovolijo navodila v seznamu glavnih vrstilcev. Glavnim vrstilcem pa dodajamo le priveske iz tablic, ki vsebujejo različne skupine pojmov, npr. kraje. Združevanje glavnih vrstilcev ni mogoče.

Dewejeva decimalna klasifikacija je zelo obsežna in podrobna. Vplivala je na več drugih klasifikacij (UDK, Ranganathanovo). Razen tabel, premore tiskana izdaja tudi obsežno abecedno kazalo gesel.

OCLC na spletu ponuja pripomoček za klasificiranje z DDK, imenovan Classify .

Vsebinska analiza

Vsebinska analiza je obširno teoretično, raziskovalno in praktično področje, s katerim pa se na tem mestu ne bomo podrobno ukvarjali. Za naš namen bo dovolj, da se naučimo analize za potrebe klasifikacije z UDK. Da bi lahko klasifikacijo sploh uporabili, moramo najprej analizirati dokument. Poznati moramo njegovo vsebino in obliko.

Najprej moramo ugotoviti, kaj je vsebina informacije, dokumenta ali predmeta. Ugotoviti moramo, o čem govori. To lahko naredimo v nekaj korakih:

Ugotovimo, za katero glavno disciplino gre.

• Izbreremo primerni glavni razred.
• Izločimo posamezne pojme, ki jih dokument obravnava poleg glavne discipline ali v zvezi z njo. Pri tem si pomagamo s parametri standardnega vrstnega reda (podrobnosti pozneje).
• Izrazimo pod točko 3 najdene pojme z vrstilci in priveski v standardnem (ali lokalnem) vrstnem redu.

Nato moramo ugotoviti, v kakšni obliki je informacija, dokument ali predmet. Oblika je lahko:

• Način predstavitve informacij: bibliografije, enciklopedije, učbeniki, disertacije, pisma itd. Za opis oblik uporabljamo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id (podrobneje pozneje).
• Nosilec informacij: natisnjeno gradivo, zvočni posnetki, filmi, računalniške datoteke itd. Tudi za nekatere od teh oblik lahko uporabimo privesne vrstilce za obliko in prikaz dokumentov v tabeli Id. Za druge pa moramo uporabiti fasetno lastnost klasifikacije in sestaviti oznako iz različnih glavnih vrstilcev.

Ko smo ugotovili vsebino in obliko dokumenta, lahko nadaljujemo s presojanjem o tem, ali bomo upoštevali standardni ali lokalni vrstni red. Če je v naši knjižnici navada, da so vse revije postavljene skupaj v časopisni čitalnici in to glede na jezik, bomo vrstilec oblikovali tako, da bomo obliko postavili na prvo mesto, sledila pa mu bosta jezik, nato disciplina. Če pa skupaj tematsko razvrščamo tako knjige kot revije, bo postavitveni vrstilec najprej izražal disciplino, nato obliko in nazadnje jezik. Seveda moramo take lokalne odločitve dokumentirati.

Če upoštevamo standardni vrstni red Univerzalne decimalne klasifikacije, bomo najprej ugotovili ustrezni glavni vrstilec in nato presojali, ali moramo dodati še kak drug glavni vrstilec. To prirejanje opravimo po posebnih pravilih, ki so predstavljena kasneje. Glavnemu vrstilcu pa lahko dodamo tudi privesne vrstilce.

Univerzalna decimalna klasifikacija

Nastanek in razvoj Univerzalne decimalne klasifikacije

Proti koncu devetnajstega stoletja sta Belgijca, Paul Otlet in Henry La Fontaine, prišla na misel, da bi izdelala celovito bibliografijo vsega, kar je bilo natisnjeno od Gutenbergovega izuma tiska dalje (McIlwaine in Buxton, 1995 ; McIlwaine, 2000 ; Šauperl, 2023 . To bibliografijo sta imenovala Répertoire bibliographique universel. Njun namen je bil podoben sodobnemu programu Univerzalne bibliografske kontrole, ki ga vodi IFLA. Otlet in La Fontaine sta začela z izdelovanjem listkovnega kataloga za to svetovno bibliografijo in ugotovila, da bi bilo koristno, če bi bibliografijo organizirala po temah, sistematsko. Zaradi tega sta začela iskati primeren klasifikacijski sistem in se odločila, da bosta priredila [ [W:Deweyeva decimalna klasifikacija|Deweyevo Decimalno klasifikacijo] ], to jima je Melvil Dewey tudi dovolil. Leta 1895 je imela peta izdaja Deweyeve klasifikacije le nekaj tisoč gesel. Toda način označevanja z arabskimi številkami je nudil večje možnosti za uporabo v različnih delih sveta kot drugi takrat znani klasifikacijski sistemi. Otlet in LaFontaine sta razširila in prilagodila Deweyevo klasifikacijo za potrebe svetovne bibliografije. Prva popolna izdaja UDK je izšla med letoma 1905 in 1907 kot Manuel du Répertoire bibliographique universel. Imel je sistematski del z okrog 33.000 gesli in abecedno kazalo s približno 38.000 gesli.

V letih 1927-1933 je izšla druga izdaja klasifikacije, tokrat že pod imenom Classification décimale universelle. Druga izdaja je bila že dvakrat obsežnejša od prve. Z vsemi dodatki in popravki je služila kot osnova za vse naslednje izdaje in prevode.

Otletov in LaFontaineov Institut International de Bibliographie so po njegovem sedežu večkrat imenovali kar Bruseljski inštitut. V 20. letih je zašel v hude težave. Leta 1931 so ga preselili v Haag. Leta 1937 je bil preimenovan v Fédération Internationale de Documentation (FID). Pravice za izdajanje UDK različnim nacionalnim ustanovam in založbam danes dodeljuje krovna organizacija, ki se od 1991 imenuje UDC Consortium. Ta združuje vse ustanove in knjižnice po svetu, ki jih razvoj UDK zanima in so ga pripravljene tudi finančno podpreti.

Zgodovinsko so bili uradni jeziki UDK francoščina, nemščina in angleščina. Uredniki so menili in še vedno zastopajo stališče, da mora biti resnično mednarodna klasifikacija večjezična. Zato izhaja UDK še danes v vsaj treh jezikih, z obvezno prisotnostjo angleščine.

Izdaje UDK so izšle v različnem obsegu. V kateremkoli jeziku ima UDK lahko skrajšano (abridged), srednjo (medium) in/ali popolno izdajo (full). Srednja in skrajšana izdaja sta najpogostejši. Popolna izdaja pa je izšla razen v izvirni francoščini še v drugih jezikih, med njimi angleškem, ruskem in nemškem. Te izdaje so izšle v različnih letih. Krajše izdaje zadoščajo za uporabo v manjših knjižnicah. Ker so preglednejše od daljših izdaj, jih je lažje uporabljati. Pomagajo pa nam tudi razumeti strukturo daljših izdaj. Daljše izdaje vključujejo več gesel, so torej popolnejše, vendar to obenem pomeni, da so manj pregledne in jih novinci težje uporabljajo.

V osemdesetih letih in začetku devetdesetih je prišlo do velikih sprememb v UDK. Komisija za revizijo (Task Force for UDC System Development), ki jo je imenoval Svet UDK (UDC Management Board), je poročala o rezultatu svojega dela spomladi 1990. Tako je nastala izhodiščna podatkovna zbirka, Master Reference File. To je seznam s približno 60.000 vrstilci in pomeni uradno verzijo klasifikacije. Kolektivni lastnik te zbirke je UDC Consortium.

Extensions & Corrections je serijska publikacija, v kateri UDC Consortium tekoče objavlja spremembe in novosti v UDK. V Sloveniji imajo nekatere knjižnice le posamezne številke te publikacije.

UDK v Sloveniji

UDK je v slovenščini prvič izšla kot del Navodil za poslovanje strokovnih knjižnic leta 1962. Navodila sta pripravila Vlado Novak in Mara Šlajpah, tablice pa so priredile Justina Podpac, Zora Koprivnik in Slavica Ludvik. Vsi so bili sodelavci Centralne tehniške knjižnice.

Tudi prvi slovenski prevod skrajšane izdaje je pripravila in objavila Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani leta 1967 in je obsegal zvezek s tabelami in zvezek z abecednim kazalom iz leta 1971 . Druga izdaja iz leta 1982 je obsegala le zvezek s tabelami . Zadnja natisnjena izdaja je bila objavljena l. 1991 z registrom iz l. 1994 in z dopolnili iz leta 1995 Kovač in Vrhovšek, 1995 .(Tiskana izdaja iz l. 1991 z registrom iz l. 1994 in z dopolnili iz l. 1995 je bila osnova za prvo izdajo učbenika Klasifikacija knjižničnega gradiva iz let 2000 in 2003.)

Od leta 2007 uporabljamo elektronske izdajo. Januarja 2007 je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) izdala prvo elektronsko izdajo tabel UDK, imenovano UDCMRF 2001. Nadomestila je zadnjo slovensko tiskano izdajo, 3. spremenjeno in dopolnjeno izdajo, iz leta 1991. V tiskani izdaji UDK iz leta 1991 je bilo okoli 11.000 glavnih vrstilcev in približno 1.500 splošnih privesnih vrstilcev. V izdaji UDCMRF 2001, ki je prinašala vse spremembe in dopolnitve do leta 2000, pa je bilo 54.891 glavnih in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev. Druga slovenska elektronska izdaja je vsebovala dopolnitve od leta 2001 do 2006. Tretja izdaja je bila v uporabi od leta 2014 do 2020 in je vsebovala spremembe in dopolnitve do leta 2011. Obsegala je 55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev. Od 29. februarja 2020 je na voljo Četrta elektronska izdaja z 72.000 vrstilci (UDCMRF12 .

Pregled slovenskih izdaj UDK

Leto izida	Izdaja	Spremembe	Obseg
1962	Navodila za poslovanje strokovnih knjižnic		Okrog 600 vrstilcev
1967	Slovenska skrajšana izdaja
1982	2. spremenjena in dopolnjena izdaja
1991	3. spremenjena in dopolnjena izd.	Spremembe in novi vrstilci iz obdobja 1982-1991	Okrog 11.000 glavnih vrstilcev in 1.500 splošnih privesnih vrstilcev
Januar 2007	Prva elektronska izd.(UDCMRF 2001)		54.891 glavnih vrstilcev in 10.831 splošnih privesnih vrstilcev
2008	Druga elektronska izdaja (UDCMRF 2006)	Spremembe in dopolnitve 2001-2006	54.677 glavnih vrstilcev in 12.928 splošnih privesnih vrstilcev
2011	Tretja elektronska izdaja (UDCMRF 2011)	Spremembe in dopolnitve od 2007 do 2011	55.598 glavnih vrstilcev in 15.028 splošnih privesnih vrstilcev
Marec 2020	Četrta elektronska izdaja (UDCMRF12)	Spremembe in dopolnitve od 2011 do 2012	Vsebuje 72.000 vrstilcev UDK. Vključuje več kot 6.000 novih vrstilcev, več kot 2.000 novih skupin, 3.000 sprememb, dopolnitev in več kot 700 izbrisanih vrstilcev. Opazne so spremembe pri splošnih privesnih vrstilcih za jezik (romanski jeziki, afriški jeziki), splošnih privesnih vrstilcih za kraj (Srednja Amerika, antarktična ozemlja, skandinavske države, Rusija), 51 Matematika (algebra), 58 Botanika (alge, glive), 59 Zoologija (nevretenčarji), 61 Medicina (seksologija), 622 Hidroinženirstvo (UDCMRF12).

Lastnosti UDK

Univerzalnost

UDK pogosto označujejo kot splošen knjižnični klasifikacijski sistem. Za takega pa veljajo tudi zgoraj omenjene Deweyeva Decimalna klasifikacija, Klasifikacija Kongresne knjižnice in Blissova bibliografska klasifikacija. Prilagodljivost klasifikacije omogoča združevanje vsega gradiva o določeni temi. Če lahko specialisti po eni strani umestijo svojo ožjo stroko v širši kontekst klasifikacije, lahko po drugi pridejo do potrebnih informacij za svoje ozko tematsko področje, ali pa tudi do nekaterih mejnih disciplin.

Klasifikacija je primerna za razne namene:

• za urejanje zbirk in seznamov,
• za urejanje informacij, dokumentov in predmetov,
• za podrobno in natančno ali pa za grobo urejanje,
• za urejanje velikih ali majhnih zbirk in seznamov,
• za iskanje in priklic informacij, dokumentov in predmetov v tako urejenih zbirkah in seznamih.

Značilnost univerzalnosti pa lahko razumemo še na dva načina. Pomeni lahko, da klasifikacija zajema vse znanje in je torej primerna za organizacijo zbirk, ki zajemajo vse znanje. Pomeni pa lahko tudi mednarodno uporabnost (McIlwaine, 2000 ; Šauperl, 2000; Šauperl, 2023).

1. Univerzalnost v prvem smislu, da klasifikacija zajema vse človeško znanje, bi morala biti očitna tudi v enakomerni obsežnosti vseh oddelkov. Vendar pa to ni tako. Nekateri oddelki, zlasti jezikoslovje in književnost (oddelek 8) ter zgodovina (9), so manj obsežni kot npr. naravoslovje (5) ali uporabne vede (6). Neuravnoteženost ali neenakomernost je zgolj navidezna. Narava jezikoslovja je namreč taka, da omogoča označevanje pojmov s kombinacijami relativno majhnega števila osnovnih oznak. Omogoča torej fasetno strukturo. To se pri naravoslovju ne dogaja pogosto. Pojmi so tam med seboj bolj neodvisni in jih je potrebno razločevati in posebej označevati.
2. Univerzalnosti UDK lahko pripišemo še drug pomen in sicer, da jo lahko uporabljajo kjerkoli po svetu. Ponaša se z dolgoletnim mednarodnim sodelovanjem pri razvoju in vzdrževanju sistema ne samo s prevodi, temveč tudi z vključevanjem pojmov, ki so pomembni za določeno kulturo. Njeno mednarodno uporabnost potrjuje uporaba UDK v številnih deželah, zlasti tam, kjer angleščina ni uradni jezik. Uporaba arabskih števk za označevanje pojmov nudi velike možnosti za sodelovanje v svetovnem merilu, predvsem v Evropi. To pa je tudi razlog, zaradi katerega je UDK prvotno nastala. Posamezni pojmi oziroma oznaka pojma naj bi se namreč v vseh izdajah ujemali, kar omogoča avtomatsko prevajanje iz enega jezika v drugega.

Razdelitev na discipline

UDK je osnovana na delitvi znanja na discipline. Disciplina je osnovno raziskovalno področje, tako na primer filozofija, naravoslovje, družboslovje, zgodovina in verstvo. Discipline lahko naprej delimo v poddiscipline, ki sodijo v posamezno disciplino. Naravoslovje se npr. deli na matematiko, astronomijo, fiziko, kemijo, geologijo, paleontologijo in biologijo. Za bibliografsko ali knjižnično klasifikacijo je koristno in uporabno, če je razdeljena na posamezna področja znanja (ang. discipline), za katera so značilni različni raziskovalni predmeti, raziskovalne metode, specializirano izobraževanje strokovnjakov, obstoj strokovnih društev, oddelkov na univerzah, specializiranih informacijskih služb in podobnega. Organiziranje znanja glede na izobraževanje za določeno stroko je precej pogosto in lahko razumljivo.

UDK se deli v razrede. Razred je skupina članov, ki imajo nekaj skupnega. Razred je lahko enostaven ali sestavljen. Enostavni razred je neposredni podrazred, npr. v razredu Botanika so posamezne rastline enostavni podrazred. Sestavljeni razred oblikuje presek dveh ali več različnih pojmov (ang. concepts) - ali faset - znotraj enega razreda, npr. rastlinska fiziologija, rastlinska patologija, rastlinska ekologija. Ti pojmi združujejo dva osnovna pojma. Rastlinska fiziologija združuje fiziologijo in botaniko.

Najosnovnejši razred imenujemo oddelek. UDK jih ima devet. Označeni so z eno števko, npr.: 3 Družbene vede.

Taka prva delitev je lahko praktična, lahko pa tudi zavaja, ker ne navaja najširših disciplin. Nekateri oddelki namreč vključujejo pomembne samostojne discipline. Tako oddelek 3 vključuje sociologijo, pravo in še nekaj drugih ved. Takim oddelkom včasih pravimo obširni oddelki (ang. complex classes) (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023).

Klasifikacija po vidiku

Pri UDK klasificiramo po vidiku (ang. aspect), tako kot pri vseh drugih sodobnih splošnih knjižničnih klasifikacijah. To pomeni, da so pojavi podrejeni vidiku, s katerega so obravnavani. Če se pojav ponavlja v različnih razredih, moramo paziti s katerega vidika je obravnavan. Jajce bi lahko nastopalo, npr., v ornitologiji, kulinariki, etnologiji in živinoreji. Če bi ga uporabljali za kuho in bi šlo za kuharsko knjigo, bi bilo obravnavano v razredu gospodinjstva, 64. Če bi dokument govoril o jajcih močvirskih ptic, bi sodil v razred zoologije, 59. Če bi govoril o pirhih, bi ga uvrstili v etnologijo k velikonočnim šegam in navadam, 398.332.12. Če pa bi dokument obravnaval proizvodnjo jajc na kokošjih farmah, bi sodil v razred živinoreje, 63.

UDK je tudi hierarhična klasifikacija. To pomeni, da je mogoče vsak razred dodatno deliti po njegovih logičnih sestavnih delih. Za to se zapovrstjo, ne hkrati, uporabljata dve načeli: generično načelo (ang. generic principle) in načelo sestavnega razmerja (ang. whole/part principle).

UDK je tudi sintetična klasifikacija. To pomeni, da lahko iz numeričnih oznak vseh razredov in podrazredov sestavimo nove kombinacije, ki označujejo nove pojme. Na ta način ni vedno potrebna revizija sistema za primere, ko uredniki niso predvideli določenega novega pojma. Pri sintezi ali sestavljanju numeričnih oznak uporabljamo tudi točno določene simbole. Zaradi te lastnosti pravimo, da ima UDK tudi lastnosti fasetne klasifikacije in da zato ni primer čiste hierarhične klasifikacije (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023).

Klasifikacijska oznaka

Vrstilec je klasifikacijska oznaka, je oznaka nekega pojma v UDK z določenimi črkami, števkami in v določenih primerih z drugimi dovoljenimi znaki. Označuje pomen, torej vsebino razreda in njegov položaj v hierarhiji sistema. Najširši pojmi so označeni z eno samo arabsko številko. Podrejeni pojmi pa so lahko označeni s krajšim ali daljšim nizom arabskih številk ali nizom arabskih številk in dovoljenih znakov.

Uporaba vrstilcev oziroma označevanje v UDK temelji na decimalni, desetinski razdelitvi. Vrstilci se širijo kot decimalna števila, pri čemer dolžina vrstilca praviloma nudi mero tega, kako globoko v klasifikacijskem sistemu določen pojem leži. Tako lahko praviloma že iz dolžine vrstilca razberemo, da je neki pojem podrejen drugemu, ker ima podrejeni pojem daljšo številko od nadrejenega. Hkrati pa je celotni vrstilec nadrejenega pojma vsebovan v vrstilcu podrejenega, zato lahko ugotovimo kateremu pojmu je pojem podrejen (McIlwaine, 2000 ; Šauperl, 2000); Šauperl, 2023; Osnove knjižničarstva, 1984 ; Univerzalna, 2006 ). V našem spodnjem primeru Anatomije je videti, da so vsi vrstilci organskih skupin podrejeni razredu 611, saj se njihovi vrstilci začenjajo s 611, vrstilcem za anatomijo. Ker so vrstilci vseh organskih skupin daljši za eno samo številko, so razredi med seboj enakovredni ali prirejeni (UDCMRF 2011; UDCMRF12).

611	Anatomija. Anatomija človeka in primerjalna anatomija
611.1	Angiologija. Kardovaskularni sistem
611.2	Dihala
611.3	Prebavni sistem
611.4	Limfni sistem. Hemopoetski organi. Endokrini organi
611.6	Urogenitalni sistem. Izločala in spolni organi
611.7	Okostje, lokomotorni sistem in krovna tkiva
611.8	Živčni sistem. Čutila
611.9	Anatomska topografija

V vrstilcu vsako številko gledamo kot nekakšen decimalni del nadrejene celote. Tako se za vrstilcem 5 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 50 in 51 do 58 in 59, šele potem 6. Ravno tako se za vrstilcem 591 najprej zvrstijo vsi vrstilci od 591.1 do 591.9, šele nato 592. Decimalna pika je sestavni del vrstilca. Zaradi lažjega razumevanja vrstilca jo postavljamo za vsako tretjo številko. Osnove knjižničarstva, 1984 ; (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023 in Univerzalna, 2006 ).

Branje vrstilca UDK

Vrstilca ne beremo kot decimalno število, temveč preberemo vsak znak posebej (Navodila za poslovanje strokovnih knjižnic, 1962; Osnove knjižničarstva, 1987; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023 in Univerzalna, 2006 ter tudi tuji viri, npr. Univerzalna decimalna klasifikacija: hrvatsko džepno izdanje, 2003 ). Vrstilec za zobe 611.314 pravilno preberemo tako: "šest ena ena - tri ena štiri", ne pa "šeststo enajst celih tristo štirinajst" ali "šeststo enajst pika tristo štirinajst". Pike za vsakim tretjim znakom ne beremo .

Vrstilci

Vrstilce uporabljamo za izražanje izbranih pojmov. Označevanje ima dve nalogi:

• ureja vrstni red med pojmi ter
• odraža hierarhično raven pojmov; dodatek ene številke praviloma pomeni podrobnejšo delitev

McIlwaine in Buxton, 1995 ; McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12:

33	Ekonomija. Ekonomska znanost
330	Ekonomija na splošno
330.3	Dinamika gospodarstva. Gibanje v gospodarstvu
330.32	Novo oblikovanje kapitala
330.322	Naložbe, investicije. Oblikovanje kapitala
330.322.16	Investiranje z zasebno in javno udeležbo

Le v zelo redkih primerih hierarhična raven ni jasno izražena.

Vrstilci so lahko enostavni, kadar vsebujejo številčno oznako enega pojma, in sestavljeni, kadar s številčno oznako dveh ali več pojmov izrazimo sestavljeni pojem (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023).

Opisi razredov

Opis razreda pojem definira in mu določi položaj v hierarhiji klasifikacije tako, da ga opiše v naravnem jeziku. Prvi in pogosto edini del opisa je pojem, ki nek pojav ali predmet označuje. Opis razreda 02 je naslednji: Bibliotekarstvo. Opis razreda 330.322.16 je: Investiranje z zasebno in javno udeležbo ; ).

Opis je lahko beseda ali fraza. Lahko ji sledijo druge besede ali fraze, ki pojem označujejo ali so njegova soznačnica. Tako opis razreda kot dodani pojmi nam omogočajo iskanje z besedami.

V UDK so bili vključeni mnogi zelo tehnični in strokovni izrazi, ki so lahko marsikomu tuji. Težave nastanejo zlasti tedaj, ko se enak izraz z različnim pomenom pojavi na različnih mestih v klasifikacijskem sistemu. Tovrstno težavo deloma premaguje dodelitev različnih vrstilcev, saj se pojmi pojavljajo v različnih razredih. Okolje ali kontekst nekega razreda navaja k pravilnemu razumevanju pojma.

Razredi so opisani tudi z naštevanjem njihovih podrazredov. Vsak razred se v klasifikacijskem sistemu pojavi le enkrat (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023).

Uporaba klasifikacije v različnih okoljih

Preden začnemo uporabljati klasifikacijo, moramo razmisliti o tem, za kaj jo bomo uporabljali. Klasifikacija omogoča podrobno delitev in označevanje. Dodatna prednost je možnost kombiniranja vrstilcev za izražanje kompleksnih pojmov. Tako prilagodljivo klasifikacijo lahko uporabimo v različne namene. Važno pa je, da jo uporabimo skladno z nameni naše zbirke ali seznama.

V knjižnicah uporabljamo UDK običajno za dva povsem različna namena, za signaturo in za vsebinski opis dokumentov.

1. Ko vrstilce UDK uporabljamo za signaturo, izberemo en sam vrstilec, ta pa sme biti poljubno kratek. Navadno ga imenujemo postavitveni UDK ali postavitveni vrstilec.

2. Ko vrstilec uporabljamo za vsebinski opis dokumentov, lahko izberemo enega ali več vrstilcev, pač glede na vsebino dokumenta. Oblikujemo lahko popolne vrstilce, da ohranimo njihovo izraznost v celoti. Lahko pa oblikujemo tudi skrajšane vrstilce, tako da izrazimo le glavni pojem, če zbirka in potrebe uporabnikov to narekujejo.

Naj bo naša odločitev o uporabi UDK taka ali drugačna, moramo vse odločitve ustrezno dokumentirati. Knjižnične zbirke so navadno dolgotrajne, zato moramo zagotoviti, da bodo vse naslednje generacije knjižničarjev, ki jih bodo vzdrževale, razumele odločitve svojih predhodnikov (Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023).

Prilagodljivost UDK

Prilagodljivost klasifikacije je ena od največjih prednosti UDK. Omogoča spreminjanje vrstnega reda v vrstilcu (citation order), veliko podrobnost in tudi opisovanje več pojmov ali vidikov vsebine dokumenta. Vse lahko prilagodimo lokalnim potrebam. Dve lastnosti, ki to prilagodljivost omogočata, pa sta:

• analitično-sintetično načelo (analytico-synthetic principle) in
• fasetno načelo (facet principle) (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023).

Analitično-sintetična klasifikacija

UDK je analitično-sintetična klasifikacija, ker omogoča bodisi analizo kot sintezo pojmov. Omogoča razgradnjo sestavljenih pojmov na najosnovnejše sestavine in tudi obratno, sestavljanje kompleksnih pojmov iz najosnovnejših. To pa ne pomeni, da so v klasifikaciji našteti samo osnovni pojmi, iz katerih gradimo sestavljene pojme. Našteti so tudi mnogi sestavljeni pojmi. Pa tudi iz teh sestavljenih pojmov lahko sestavimo nove še bolj kompleksne pojme. Pri tem nas ne sme zavesti podobnost s fasetnim načelom. Niso vse analitično-sintetične klasifikacije tudi fasetne, pač pa so vse fasetne klasifikacije tudi analitično-sintetične. UDK vsebuje veliko sestavljenih pojmov, zato ni prava fasetna klasifikacija. Ker pa omogoča združevanje in kombiniranje kateregakoli vrstilca z drugimi, jo lahko uvrstimo med analitično-sintetične klasifikacije.

Fasetna klasifikacija

Prava fasetna klasifikacija, kakršna je Ranganathanova, našteva v svojih tabelah samo enostavne pojme, iz katerih sestavljamo oznake za sestavljene pojme. To pomeni, da mnogi pojmi v tabelah niso našteti. Njihovo edinstveno oznako pa dobimo z doslednim upoštevanjem pravil za sestavljanje oznak kompleksnih pojmov. Zaradi tega je uporaba fasetnih klasifikacij precej zapletena in zahtevna (Šauperl, 2000 ; Šauperl, 2023). UDK našteva mnoge sestavljene pojme, zato ni prava fasetna klasifikacija. Kljub temu pa ima nekatere značilnosti fasetne klasifikacije. Nekateri razredi so izrazito fasetni, npr. verstva in teologija (2) ter književnosti (82). V Tabeli 6 vidimo skupino posebnih privesnih vrstilcev. Verstva so izražena z glavnimi vrstilci, npr. 26 za judovstvo, 27 za krščanstvo in 28 za islam. Vsako od teh verstev lahko ima gradivo v vsaki od tematih, označenih z v Tabeli 6 naštetimi posebnimi privesnimi vrstilci. Pod 26-14 najdemo judovsko razumevanje boga, pod 27-14 krščansko razumevanje boga in pod 28-14 Alaha oziroma islamsko razumevanje boga. Pod 26-23 najdemo judovske svete tekste, pod 27-23 Biblijo in pod 28-23 Koran (UDCMRF12).

Tab. 6: Primer fasetnega oblikovanja skupin v razredu verstev in teologije 2 (UDCMRF12)

Vrstilec	Opis
2-1	Teorija in filozofija vere. Narava vere
2-14	Bog. Poosebljeni bog/-ovi za razliko od imanentnih duhov
2-2	Razvidi vere
2-23	Svete knjige. Biblija. Verska besedila
2-3	Osebe v religiji
2-4	Versko delovanje in običaji
2-5	Obredno vedenje. Češčenje na splošno. Kulti. Obredi in slovesnosti
2-6	Procesi v religiji
2-7	Verska organizacija in uprava
2-8	Vrste, tipi verstev
2-9	Zgodovina vere, verstev in cerkve

Kombinacija analitično-sintetičnih in fasetnih lastnosti klasifikacije omogoča izražanje kompleksnih pojmov, ki niso našteti v klasifikaciji, in hkrati enostavno uporabo in preglednost seznama.

Predhodno in naknadno koordinirana klasifikacija

UDK omogoča bodisi predhodno kot naknadno koordinacijo vrstilcev. Glavne vrstilce lahko sestavimo v niz in s tem izrazimo nek sestavljen pojem. To naredimo s posebnimi simboli, ki jih bomo spoznali kasneje. Sestavljeni pojem pa lahko opišemo tudi tako, da navedemo enostavne vrstilce, ne da bi jih sestavili v en sam niz. Pri predhodni koordinaciji je kombinacija vrstilcev za vsebinski opis dokumentov v celoti pripravljena ob vnosu v zbirko ali seznam. Iskanje je mogoče po teh kombinacijah in včasih njihovih delih (če računalniški iskalni sistem omogoča iskanje po posameznih delih). Naknadna koordinacija v nasprotju s predhodno koordinacijo pomeni, da ob vnosu pripravimo opis iz enostavnih pojmov, ki jih kombiniramo v sestavljene šele ob iskanju. Opis vsebine dokumenta bi v takem primeru torej vseboval skupino nepovezanih enostavnih vrstilcev. Ob iskanju z iskalnim izrazom, ki bi vseboval dva ali več enostavnih vrstilcev, pa bi našli vse zapise, ki bi te vrstilce vsebovali Šauperl (2000) Šauperl, 2023.

Primer predhodne koordinacije bi bil vrstilec za drugo svetovno vojno 94(100)"1939/1945".

Primer naknadne koordinacije bi bili vrstilci 005.551:004 ter 001.103.2 za označitev organizacije infomacij, kar je vsebina učbenika The organization of information Arlene G. Taylor.

Glavna tabela

Edini vir vrstilcev so tabele v spletni izdaji. Celotna spletna izdaja ni prosto dostopna, temveč je uporaba dovoljena licenciranim uporabnikom, ki plačajo uporabnino. Na spletu je prosto dostopen le povzetek (UDC Summary) z okrog 2600 vrstilci, ki ga vzdržuje UDC Konzorcij. UDCMRF vsebuje dve tabeli, glavno in pomožno. Glavna tabela je sistematični seznam glavnih vrstilcev in posebnih privesnih vrstilcev z opisi in drugimi navodili. Pomožna tabela vsebuje splošne privesne vrstilce z navodili. Iščemo in pregledujemo z iskalnikom po začetnem ali poljubnem nizu znakov oziroma po natančno določenem nizu znakov, po vrstilcih ali besedilu.

Potem, ko smo z vsebinsko analizo ugotovili temo našega dokumenta jo opišemo z nekim pojmom. Ta pojem lahko poiščemo v iskalniku glavne tabele, kar nas bo pripeljalo do enega ali več glavnih vrstilcev. V vsakem primeru moramo preveriti, ali je pojem obravnavan z enakega vidika kot v dokumentu, ki ga klasificiramo. To naredimo s pregledom nadrejenih skupin.

Primer: Želimo klasificirati ljudsko pravljico. Zato v glavni tabeli v okence za iskanje po besedilu vpišemo izraz ljudska pravljica in izberemo iskanje po poljubnem nizu znakov. Tudi z množinsko obliko, ljudske pravljice, ničesar ne najdemo. Prav tako neuspešno iščemo samo z izrazom pravljica. Ko poskusimo z množinsko obliko pravljice, najdemo dve možnosti (UDCMRF12:

• 398.21 Pripovedi. Pravljice. Šale v skupini 39 Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja ter
• 82-343 Miti. Legende. Pravljice (pripovedke) v skupini 82 za književnost.

Pravi vrstilec bi torej bil 398.21 za ljudske pravljice. Umetne pravljice sodijo v skupino književnosti.

Vrstilci v glavni tabeli

V glavni tabeli so glavni vrstilci, s katerimi označujemo osrednjo tematiko katalogiziranega bibliografskega vira. Bibliografski vir obravnava lahko obravnava eno ali več tematik. To vsebino lahko izrazimo z enim ali več glavnimi vrstilci. Ti vrstilci pa so lahko enostavni ali sestavljeni. Da bi se pri vsebini zavedali tematskih področij, ki jih pokriva Univerzalna decimalna klasifikacija, moramo klasifikacijo dobro poznati.

Osnovna struktura glavnih vrstilcev je zajeta v devet osnovnih skupin, ki jih poimenujemo oddelki ali razredi (UDCMRF12):

0	Splošno
1	Filozofija in psihologija
2	Verstva in teologija
3	Družbene vede
5	Matematika in naravoslovne vede
6	Uporabne vede, medicina in tehnologija
7	Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, rekreacija in šport
8	Jezikoslovje, filologija, književnost
9	Geografija, biografija in zgodovina

Oddelek 4 je prost. V najzgodnejših izdajah pa je vseboval jezikoslovje. Ni izključeno, da se razredi v prihodnosti ne bodo spremenili, če bodo tako narekovale potrebe. V preteklosti je že bilo nekaj zelo obsežnih sprememb. Leta 1994 sta se skupini za geografijo in zgodovino preoblikovali v izrazito fasetno strukturo (Major changes, 2004 ). Zgodovina Slovenije je pred spremembo zapisana z vrstilcem 949.712. Vrstilec je bil sestavljen iz prve številke 9 za geografijo, biografijo in zgodovino z vključitvijo splošnega privesnega vrstilca za Slovenijo do leta 1991 (497.12). Pri vključitvi je bil opuščen oklepaj kot značilni znak za splošni privesni vrstilec za kraj. Po spremembi je bil za splošno zgodovino določen glavni vrstilec 94, kateremu priključimo nespremenjen splošni privesni vrstilec za kraj, da izrazimo zgodovino posameznih držav in narodov. Novi vrstilec za zgodovino Slovenije do leta 1991 je torej 94(487.12). Te spremembe so prišle v slovenske knjižnice leta 1995 s člankom Tatjane Kovač in Darka Vrhovška v reviji Knjižnica (Kovač in Vrhovšek, 1995).

V glavni tabeli so navedeni tudi posebni privesni vrstilci. Vedno so našteti v skupini, kjer je njihova uporaba dovoljena. Ob njihovem seznamu je navpična črta  ; ; Šauperl, 2023;

Example of special auxilliaries in UDC

Če so navedeni v podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave, jih smemo uporabiti le z glavnimi vrstilci, ki se začenjajo z 003. Če so navedeni v podrazredu 82-1 za poezijo, pesmi in verzifikacijo, jih smemo uporabljati le z vrstilci, ki začenjajo z 82 .

Primer sestavljanja glavnega in posebnega privesnega vrstilca:

• posebni privesni vrstilec 003.055 pomeni sredstva za tiskanje,
• glavni vrstilec 003.32 pa pomeni pojmovne in logografske pisave, kamor sodijo tudi klinopisi in hieroglifi
• tiskanje klinopisa bi tako izrazili z vrstilcem 003.323.055.

Piko, ki uvaja posebni privesni vrstilec preberemo. Celotni vrstilec bi torej prebrali nič nič tri pika tri dva tri pika nič pet pet.

Posebni privesni vrstilci v drugih razredih imajo lahko za znak tudi črtico (-) ali apostrof (').

Še nekaj primerov iz skupine 82-1:

Odlomek posebnih privesnih vrstilcev iz skupine 82-1 Univerzalne decimalne klasifikacije

• 821.163.6-1 pomeni slovensko poezijo, npr. Prešernove Poezije,
• 821.131.1-13 pomeni epsko pesnitev v italijanski književnosti, npr. Dantejevo Božansko komedijo,
• 821.111(73)-1 pomeni ameriško poezijo, npr. Ni še mrak nobelovca Boba Dylana,
• 821.163.6-93-1, kjer 821.163.6 pomen slovensko književnost, 82-93 mladinsko književnost in 82-1 poezijo. Skupaj to torej pomeni slovensko poezijo za otroke in mladino, kamor med drugimi sodijo Mehurčki Otona Župančiča.

Znaki in navodila v glavni tabeli

1. Vzporednost

Na mnogih delih v tablicah se pojavi navodilo »se deli kot«, npr. 82-32 se deli kot 82-31 (UDCMRF12). To pomeni, da gre pri obravnavanem razredu za enako podrobnejšo razdelitev kot pri drugem navedenem razredu. Primer sledi:

82-32 Kratka proza. Novele 82-32 se deli kot 82-31

Vrstilec 82-31 je prvi v seznamu posebnih privesnih vrstilcev za literarne vrste in zvrsti, med njimi npr.

82-311.1 Psihološki romani. Prvoosebni romani

82-311.2 Romani nravi. Romani iz resničnega življenja

82-311.3 Pustolovski romani. Akcijski romani

Vrstilec za pustolovsko novelo sestavimo tako, da vrstilec začnemo z vrstilcem za novele, 82-32.

Nadaljujemo pa s tistim, kar v vrstilcu za pustolovski roman sledi začetnemu nizu znakov, 82-31.

Iz 82-32 in 82-311.3 nastane 82-321.3

2. Vodilke

Vodilka s simbolom → nas napoti na sorodni vrstilec na drugem mestu v klasifikaciji. Je enakovredna napotku "glej tudi" ali "see also" v tezavrih in seznamih predmetnih oznak.

Vrstilec za volitve je v glavnih tablicah naveden tako (UDCMRF12):

324 Volitve. Plebisciti. Referendumi. Volilne kampanje. Volilna korupcija, nepravilnosti. Izidi volitev

→ 342.8

To pomeni, da moramo pogledati, kaj obravnava sorodni vrstilec 342.8, kajti slednji bi utegnil biti primernejši za opis izbranega dokumenta. Sledenje hiperpovezavi pod 324.8 nas pripelje na:

342.8 Volilno pravo. Volitve. Volilni sistemi

Ta vrstilec pa ima vzvratno povezavo z vrstilcem 324 (UDCMRF12).

Po pregledu obeh vrstilcev moramo ugotoviti, ali naš dokument obravnava volitve s političnega stališča (razred 32 je namenjen politiki) ali s pravnega stališča (razred 34 obravnava pravo). Potem se lahko odločimo za dodelitev enega ali drugega vrstilca.

3. Sorodne discipline

Že obravnavanje vodilk nas je navedlo k razločevalnemu primerjanju sorodnih disciplin. Paziti moramo na pravilno razvrščanje dokumentov posebno takrat, ko so nekatere discipline že po naravi nekakšen presek med dvema samostojnima disciplinama. Tako lahko npr. mednarodni odnosi sodijo v razred 327 Mednarodni politični odnosi ali pa v razred 341 Mednarodno pravo. Opozorila o sorodnih disciplinah v tablicah niso vedno označena. Vendar so zaželena tudi v računalniških katalogih, ne le v tablicah, saj povečujejo možnosti za priklic iskanega gradiva.

UDK nudi možnost, da oba zgornja vrstilca sestavimo v enega s skupnim pomenom. Možnosti za sestavljanje vrstilcev bomo obravnavali kasneje. Zdaj naj opozorimo le na to, da se je treba v knjižnici načelno odločiti, ali bomo uporabljali predhodno ali naknadno koordinacijo. Če se odločimo za predhodno koordinacijo vrstilcev, to pomeni, da bomo sestavljali vrstilce v postopku klasifikacije ter da mora iskalni sistem omogočati iskanje po sestavnih delih vrstilca. V kolikor se odločimo za naknadno koordinacijo, bomo ob vnosu kataložnega vpisa v računalniški katalog vnesli le osnovne vrstilce in jih ne bomo kombinirali v sestavljeni vrstilec. V takem primeru ni nujno, da računalniški iskalni sistem podpira razstavljanje sestavnih delov vrstilca kot v prejšnjem primeru.

Pomožne tabele

Pomožne tabele (auxiliary tables) imajo v spletni izdaji UDK enak iskalnik kot glavna tabela. »Razlage tabel« (posebna hiperpovezava desno zgoraj na zaslonu) pa vsebuje nekaj navodil za splošne privesne vrstilce (UDCMRF12). Pomožne tabele so videti kot seznam tabel:

Tabela 1a	Priredna razširitev. Zaporedna razširitev
Tabela 1b	Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje
Tabela 1c	Splošni privesni vrstilci za jezik =...
Tabela 1d	Splošni privesni vrstilci za obliko (0...)
Tabela 1e	Splošni privesni vrstilci za kraj (1/9)
Tabela 1f	Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti (=...)
Tabela 1g	Splošni privesni vrstilci za čas "..."
Tabela 1h	Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK
Tabela 1k	Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe -0...

Tabela 1a - Priredna razširitev. Zaporedna razširitev

Tu najdemo razlago razširitve tematike enega glavnega vrstilca z enim ali več drugimi glavnimi vrstilci. Kot je bilo povedano, je UDK analitično-sintetična klasifikacija, kar pomeni, da omogoča razstavljanje kompleksnih pojmov na enostavnejše in obratno, sestavljanje enostavnih pojmov v kompleksnejše. Sestavljamo lahko glavne vrstilce in privesne vrstilce. Sestavljamo pa lahko tudi različne glavne vrstilce med seboj ali pa različne privesne vrstilce med seboj (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). Sestavljanje dveh ali več vrstilcev v nov pojem omogočata priredna in zaporedna razširitev. Tako razširitev smemo narediti le, če v tabelah ni primernega vrstilca, ki bi izražal isto tematiko (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ).

Znak priredne razširitve je + (izgovori in) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli ne sledijo neposredno (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ).

Če bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o konvencionalnem golfu in o minigolfu, ne bi smeli zapisati 796.352.2+796.352.4, ker je v tabeli tudi njun nadrejeni vrstilec 796.352 za golf, ki obsega le prikazana dva podrejena vrstilca.

Če pa bi želeli povedati, da nek bibliografski vir govori o odbojki in košarki, bi upravičeno zapisali 796.325+796.323.2, saj ta dva vrstilca nista v skupnem nadrejenem razredu in si v tabeli ne sledita neposredno.

Tako lahko sestavljamo tudi splošne privesne vrstilce, pri čemer moramo paziti, da je znak za priredno razrešitev v okviru simbolov za posamezni vrstilec, kadar ima ta začetek in zaključek. Ruska federacija ima npr. vrstilec (470). Če pa bi želeli poudariti njen evropski in azijski del, bi to izrazili s kombinacijo (470+571). Nepravilno bi bilo zapisati (470)+(571). Časovno obdobje devetnajstega in enaindvajsetega stoletja bi zapisali "18+20" ne pa "18"+"20". V tem primeru ne bi bilo govora o dvajsetem stoletju (19).

Še nekaj primerov:

• 027.1+655.4 za delo, ki govori o zasebnih knjižnicah in nakupu knjig: 027.1 pomeni zasebne knjižnice, 655.4 pa založništvo in knjigotrštvo (COBISS)
• 634.8+663.2 za delo, ki opisuje vinogradništvo v povezavi s pridelovanjem vina: 634.8 pomeni vinogradništvo in 663.2 vino oziroma enologijo (COBISS)
• 791(47+57) za delo, ki piše o sovjetskem filmu in filmski umetnosti: 791 pomeni kinematografijo in filme, (47+57) pomeni nekdanjo ZSSR, Zvezo sovjetskih socialističnih republik (COBISS)
• 159.922.1-055.52-055.2+-055.62-055.2 za delo, ki razpravlja o odnosu med materjo in hčerjo: 159.922.1 pomeni psihologijo spolov, -055.52 starše, -055.62 otroke in -055.2 osebe ženskega spola (COBISS)

Znak zaporedne razširitve je / (izgovori do) in poveže dva ali več vrstilcev, ki si v tabeli sledijo zaporedno, torej drug za drugim (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). Če bi npr. želeli izraziti, da bibliografski vir opisuje pripravo in postrežbo hrane, bi uporabili v tabeli že sestavljeni vrstilec 641/642, ki združuje 641 za hrano, kuhanje in jedi ter 642 za obede in namizni pribor.

Zaporedno razširitev smemo uporabljati tudi za razširitev privesnih vrstilcev (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). Za obe Ameriki npr. uporabljamo (7/8), kjer (7) pomeni Severno in osrednjo ter (8) južno Ameriko. Če bi govorili o obdobju od devetnajstega do enaindvajsetega stoletja, pa ne bi zapisali »18+19+20«, temveč »18/20«.

Še nekaj primerov:

• 017/019 za delo, ki piše o knjižničnih katalogih: 017 pomeni kataloge nasplošno in stvarne kataloge, 018 pomeni imenske kataloge in 109 križne kataloge (COBISS)
• 636.09:636.7/.8(063) za zbornik simpozija o boleznih psov in mačk, kjer 636.7/.8 vključuje 636.7 pse in 636.8 mačke kot gojene živali. 636.09 pomeni veterinarstvo. (063) je pomenila publikacije kongresov in simpozijev, a je bila opuščena leta 2002. Kasneje bi uporabili (062.552) za zbirke tiskanih del (COBISS).
• 94(100)«1914/1918« za prvo svetovno vojno, kjer 94 pomeni splošno zgodovino, (100) pomeni univerzalno glede na kraj, mednarodno. »1914/1918« pa vključuje leta 1914, 1915, 1916, 1917 ter 1918 (COBISS).

Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje

Simbol za enostaven odnos je dvopičje (izgovori dvopičje) (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). V nasprotju s priredno in zaporedno razširitvijo, ki tematiko razširita na dva ali več vrstilcev, enostaven odnos tematiko zoži tako, da ustvari nekakšen presek med obema vključenima tematikama. Če bi 02+004 pomenilo bibliotekarstvo in računalništvo, torej dve tematiki v enem bibliografskem viru, bi 02:004 pomenilo računalništvo v bibliotekarstvu.

Primer:

• 061.2:62 za društvo inženirjev, kjer 061.2 pomeni nevladne organizacije, društva ipd. ter 62 inženirstvo in tehnologijo nasploh (COBISS)

Stalno zaporedje s simbolom :: (izgovori dvojno dvopičje) uporabljamo za določanje ustaljenega zaporedja (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). Medtem ko je v enostavnem odnosu vseeno, kateri od vrstilcev je pred in kateri za dvopičjem, je to zaporedje v primeru stalnega zaporedja z dvojnim dvopičjem točno določeno in nespremenljivo. Sicer pa velja enak postopek sestavljanja: vse vrstilce je dovoljeno spraviti v tak odnos, tako glavne, kot privesne. Za privesne velja edino še to, da morajo biti simboli enostavnega odnosa, stalnega zaporedja in podrobne delitve znotraj obeh simbolov privesnega vrstilca (če je ta simbol paren).

Podrobno delitev z znakom [ ] (izgovori oglati oklepaj) uporabljamo za podrobnejšo delitev v okviru obsežnejših vrstilcev UDK in za razjasnitev odnosa med vsebinami (McIlwaine, 2000 ; Šauperl (2000) ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 in Univerzalna, 2006 ). Oglati oklepaj tu deluje podobno kot oklepaj v matematičnih enačbah. V matematičnih enačbah najprej rešujemo operacije v oklepajih. Tako tudi v primeru podrobne delitve najprej kot en pojem razrešimo vrstilce v oglatem oklepaju in jih kot skupino postavimo v odnos z vrstilcem izven oklepaja. Primer iz slovenske izdaje UDCMRF 2011 in UDCMRF12 783:[274/278] pomeni protestantsko cerkveno glasbo. Sestavljen je iz 274/278 protestantske cerkve in 783 cerkvena glasba.

Splošni privesni vrstilci

Nekateri pojmi se v klasifikaciji večkrat ponavljajo. Za take je smiselno, da dosledno ohranijo svojo obliko in pomen. UDK je za take ponavljajoče pojme oblikovala fasetno strukturo privesnih vrstilcev. Splošni privesni vrstilci so našteti v pomožni tabeli. Ti določajo nekatere značilnosti, npr. kraj ali čas, s katerimi lahko omejimo katerikoli drugi pojem. Pojmi, izraženi s splošnimi privesnimi vrstilci so - tako kot glavni vrstilci - izraženi s številkami. Da bi jih razlikovali od glavnih vrstilcev, pa imajo splošni privesni vrstilci dodane posebne znake. Znaki so značilni za posamezne splošne privesne vrstilce (McIlwaine, 2000 ; Šauperl, 2023). Predstavljeni so v Preglednici 7. Ti znaki se v različnih izdajah niso spreminjali. Predpisana pa je tudi njihova izgovarjava.

Preglednica 7: Splošni privesni vrstilci z značilnimi znaki (UDCMRF12)).

Tabela	Vrsta privesnih vrstilcev	Simbol
1c	Splošni privesni vrstilci za jezik	=...
1d	Splošni privesni vrstilci za obliko	(0...)
1e	Splošni privesni vrstilci za kraj	(1/9)
1f	Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti	(=...)
1g	Splošni privesni vrstilci za čas	"..."
1k	Splošni privesni vrstilci s črtico. Lastnosti. Materiali. Osebe

Primer splošnega privesnega vrstilca s svojim znakom je vrstilec za slovensko bibliotekarstvo: 02(497.4) Splošni privesni vrstilci se "privesijo" glavnemu vrstilcu. V našem primeru 02 pomeni bibliotekarstvo, (497.4) pa Slovenijo po letu 1991. Oklepaj je znak, ki označuje splošni privesni vrstilec za kraj. Izgovarjava znaka je predpisana (UDCMRF12)). Vrstilec preberemo tako: nič dve oklepaj štiri devet sedem – štiri zaklepaj.

Splošni privesni vrstilci za jezik

Splošne privesne vrstilce za jezik najdemo v tabeli 1c. Označuje jih simbol = (enačaj) (McIlwaine, 2000  ; Šauperl, 2023; UDCMRF12 ).

Uporabljamo jih za izražanje jezika, v katerem je katalogizirani dokument napisan. V COBISSu to pogosteje izražamo s kodo v polju 101--jezik enote Formata COMARC/B (COMARC/B Format za bibliografske podatke, december 2020 ).

S splošnim privesnim vrstilcem za jezik lahko izrazimo tudi večjezičnost ali število nastopajočih jezikov, zlasti ko gre za slovarje. Opišemo lahko tudi, ali gre za izvirnik, priredbo ali prevod in podobno.

Če imamo opravka z dokumentom v italijanščini, glavnemu vrstilcu dodamo privesek =131.1. Tako bi bilo delo o politiki, napisano v italijanščini, označeno z vrstilcem 32=131.1. V nizu lahko naštejemo vse jezike, ki v dokumentu nastopajo, kot npr. angleško-nemško-ruski: =111=112.2=161.1. Brez naštevanja jezikov izrazimo večjezičnost z oznako =00.

Da gre za izvirno delo, nam pove vrstilec =02. Izvirnik bi bil označen z =021, prirejena izdaja v izvirnem jeziku pa z =025. Prevod označimo z =030. Tako bi bil prevod iz angleščine označen z =030.111 in prevod iz italijanščine v slovenščino z =030.131.1=163.6.

Posebnost so še jeziki, ki jih govore na več koncih sveta, kot se dogaja angleščini. Tako označimo ameriško angleščino s kombinacijo splošnih privesnih vrstilcev za jezik in za kraj: =111(73). Enako ravnamo s slovenščino. Književna dela, ki nastajajo v slovenskih skupnostih po svetu, so lahko označena tako:

• iz Argentine 821.163.6(82), npr. zbirka kratkih zgodb Šepetanje škratov: črtice iz argentinskih logov z dolenjskim navdihom Toneta Brulca (COBISS) in
• iz Avstrije 821.163.6(436.5)-312.6, npr. roman Angel pozabe Maje Haderlap (COBISS).

Tudi dela ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije, ki ustvarjajo v drugih jezikih, so lahko označena na podoben način, npr.:

• kratke zgodbe Storie d'amore e altri equivoci Marca Apollonia (COBISS) in
• zbornik leposlovnih prispevkov Vezi med ljudmi članic Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi (COBISS).

Nekatere knjižnice take bibliografske vire označujejo z vrstilcema za slovensko književnost in za književnost drugega naroda oziroma jezika. V zadnjem primeru zbornika Vezi med ljudmi bi torej lahko izbrali dva samostojna vrstilca za slovensko književnost in za nemško književnost. Tak vrstilec seveda ne pove, da je delo nastalo izven države matičnega naroda. Za narode, ki nimajo svoje države, je vključevanje splošnega privesnega vrstilca morda celo pomembnejše.

Splošni privesni vrstilci za obliko

Splošni privesni vrstilci za obliko in prikaz dokumentov so našteti v tabeli 1d in označeni s simbolom (0…) (izgovorimo oklepaj nič) (McIlwaine, 2000  ; UDCMRF12 ; Šauperl, 2023). Z njimi opredelimo obliko dokumenta oziroma glavnega pojma (izraženega z glavnim vrstilcem).

Velikost, barvo, material, ilustracije, vezavo, popolnost, izdelavo, reprografsko tehniko, obsežnost, namen in podobno obliko dokumentov, lahko izrazimo s priveskom (0.0…). Nekaj primerov sledi: dokument iz pergamenta označimo s priveskom (0.023.552), ilustrirani dokument nosi oznako (0.025.2), miniaturna izdaja pa (0.021.6). Rokopis je označen z (0.032), ponatis (0.045). Namen izraža npr. vrstilec (079.2) za spričevala in druga potrdila o strokovnosti. Morda so med najpogostejšimi primeri elektronske knjige (0.034.2), npr. Vse-bine srca Bine Štampe Žmavc (COBISS).

Bibliografijam je namenjen poseben privesek (01). Dokument iz filozofije z obsežnejšo bibliografijo bi tako lahko nosil oznako 1(01). Tu je treba razlikovati dokumente, ki so v osnovi bibliografije in sodijo v skupine 011/016. Če bi bil dokument v osnovi bibliografija filozofskih del, bi namreč sodil v razred 016. O razlikah bo več povedanega pri razlagi razreda samega.

Knjige nasploh so označene s priveskom (02). Pri slednjih smemo sestavljati pojme s kombinacijo pravkar opisanih oblik dokumenta. Tako bi miniaturne knjige nosile oznako (02.021.6). Posebnost tega priveska je, da ga večkrat kombiniramo s splošnim privesnim vrstilcem za osebe in na ta način izrazimo dela za otroke, (02.053.2) (UDCMRF12 ), npr. knjige Jure in mumija Vesne Kamin Kajfež in Tomislava Kajfeža (COBISS). Kombiniramo splošni privesni vrstilec za obliko in splošni privesni vrstilec za osebo. Splošne privesne vrstilce za osebe bomo spoznali malo kasneje. (Tu moramo biti pozorni. Za otroška in mladinska književna dela uporabljamo vrstilec za mladinsko književnost 82-93. O tem podrobneje pri skupini za književnost.)

Referenčna dela, enciklopedije, priročnike, vodnike in slovarje označuje privesek (03). Tudi interaktivni priročnik Dober voznik bom Petra Breznika in Boruta Boca je dodan splošni privesni vrstilec (035) (COBISS).

Tudi posebne odtise, separate in neserijske ter posamične tiske lahko posebej označimo. Uporabimo privesek (04). Diplomsko delo bi označili s priveskom (043.2) in članke z (046).

Serijske publikacije imajo svoj privesek (05). Tako bi časopis označili s priveskom (051), koledar pa z (059).

Publikacije društev, organizacij in institucij so označene s priveskom (06). Različni pravilniki, med njimi Tekmovalna pravila za slalom v kajaku in kanuju na divjih vodah 2019 … (COBISS) označimo s priveskom (062.13) .

Publikacije za pouk in študij označujemo s priveskom (07). Osnovnošolski učbeniki so označeni s priveskom (075.2), visokošolski pa z (075.8).

Posebej lahko označujemo tudi zbrana dela, zbornike, obrazce, sezname, slikovni material, glasila podjetij in dokumente posebne vrste. Ti nosijo privesek (08). Zbrana dela enega avtorja označimo s priveskom (081), recepte, predpise in navodila z (083.1), standarde z (083.74), načrte z (083.92), filme oziroma gibljive slike (084.122), prospekte (085.5), video optične zapise (086.86) in patente (088.83).

Zadnja skupina, (09), velja za zgodovinske dokumente ter zgodovinske in pravne vire. Zgodovinske prikaze označimo s priveskom (091). Pri tem moramo paziti na razlikovanje med priveskom za zgodovinski prikaz, ta izraža obliko dokumenta in med zgodovinskim prikazom kot glavno temo, saj sodi ta v razred zgodovine. Zgodovino posamezne discipline vedno označimo s tem priveskom, npr. zgodovino fizike bi označili z vrstilcem 53(091). Zgodovino neke dežele pa moramo postaviti v razred 93/94. O tem več pri samem razredu zgodovine. Pravni viri, označeni s priveskom (094), so posebej primerni za označevanje pravnih predpisov.

Splošni privesni vrstilci za kraj

Našteti so v tabeli 1e. Oznaka zanje je (…) oklepaj (McIlwaine, 2000  ; UDCMRF12 ; Šauperl, 2023). Splošne privesne vrstilce za kraj uporabimo zato, da pojem, ki je že označen z glavnim vrstilcem, opredelimo geografsko. Vedno se ta oznaka nanaša na obravnavano vsebino. Izražamo kraj, o katerem dokument govori.

Izrazimo lahko krajevne omejitve različnih vrst. Vrstilec (1-02) označuje območja za uporabo v določenih znanostih, npr. (1-021) biološka območja. Vrstilec (1-056.4) označuje enklave (vključena področja, kot je npr. Vatikan v Italiji) in eksklave (izločena področja). (1-071) označuje fronto. Enica v teh vrstilcih pomeni kjerkoli, splošno. Vedno jo lahko nadomestimo s konkretnim krajem. Za opis soške fronte bi enico v vrstilcu nadomestili z vrstilcem za določeno ozemlje, zahodno Slovenijo (497.4-15-071).

Za orientacijo po straneh neba uporabimo privesek (1-1). Jug ali južno orientacijo bi označili s priveskom (1-13), spodaj bi označili z (1-197.2). (4-13) pomeni južno Evropo, (497.4-13) pa južno Slovenijo.

Upravne enote lahko označujemo s priveski (1-2). Ta je v tesni zvezi zlasti z razredom 35 za javno upravo. Glavno mesto označimo z (1-25). Paziti pa je treba, saj imamo za večino glavnih mest vrstilce in jih moramo obvezno uporabiti, ko označujemo dokument o konkretnih mestih. Če dokument govori o Ljubljani, ne smemo uporabiti vrstilca (497.4-25), temveč (497.451.1).

Označimo lahko tudi različne skupnosti držav, kar je v tesni zvezi z razredom 327 za mednarodno politiko. Zvezo držav lahko označimo z (1-41), kolonizirane dežele z (1-52), nevtralne države z (1-652) in visoko razvita območja z (1-775). Označimo lahko tudi kraje glede na izvor, npr. (1-87) za tujino (čezmejno, drugje kot v domovini). (5-41) bi bila zveza azijskih držav.

Svoj vrstilec ima vesolje (15), ekvator (160.20) in druge geografske oznake, prostorske mere in dimenzije (18). Za dolžinsko mero 900 metrov uporabimo (181*m900). Za vrstilcem (181) za dolžinsko mero je zvezdica, ki uvaja izraz, ki ni iz UDK. Dolžinsko mero izrazimo s standardno okrajšavo, m za meter. Sledi arabska številka za dolžino razdalje.

S splošnim privesnim vrstilcem za kraj označimo gorovja, puščave, morja, prekope, reke, jezera in podobno. Karavanke so označene z vrstilcem (234.323.61). Reke Save in drugih naših rek ni, Donava pa je označena z (282.243.7). Tjaša Bastič je pripravila predlog vrstilcev za slovenske reke (Bastič, 2022 ;

Ko nimamo primernega vrstilca, smemo k vrstilcu dodati geografsko ime. Ker ima Ljubljana svoj vrstilec, (497.451.1), besede Ljubljana ne bomo pridružili. Vrhnika pa svojega vrstilca nima, zato smemo uporabiti ime: (497.4Vrhnika). Podrobnejša navodila o dodajanju imen so v Tabeli 1h Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK pod povezavo "Razlaga tabel" v zavihku "Pomožne tabele" slovenske izdaje UDCMRF12 (Glej tudi poglavje "Navodila v tabelah" tega priročnika.)

Nazadnje so v tabeli 1e naštete tudi dežele starega in novega sveta. Stari Egipt ima vrstilec (32), sedanji pa (620). Antična Grčija ima vrstilec (38), sodobna pa (495). Grška zgodovina Rajka Bratoža, ki obravnava antično Grčijo bi bila označena z 94(38) (COBISS). Knjiga o grški državljanski vojni med letoma 1941 in 1949 (COBISS) pa z 94(495).

Poudariti je treba, da je oznaka lokacije s splošnim privesnim vrstilcem za kraj poglavitna faseta v skupinah 913 za regionalno geografijo in 94 za splošno zgodovino. O tem bo več povedanega pri obeh skupinah.

Splošni privesni vrstilci za rase, etnične skupine in narodnosti

Z znakom (=…), ki ga izgovarjamo oklepaj enačaj, označujemo splošne privesne vrstilce za rase, etnične skupine in narodnosti (McIlwaine, 2000 ; UDCMRF12 ; Šauperl, 2023). Z njimi izražamo narodni ali etnični vidik v dokumentu obravnavane vsebine.

V glavnem so vrstilci v tabeli že navedene. Po potrebi pa jih sestavljamo iz splošnega privesnega vrstilca za jezik in/ali splošnega privesnega vrstilca za kraj.

• Iz splošnih privesnih vrstilcev za jezik v tabeli 1c oblikujemo rase, etnične skupine in narodnosti po jeziku, kot jezikovno-kulturno skupino (npr. ljudje po maternem jeziku ali ljudje, ki govorijo določen jezik). Privesek za Fince sestavimo iz simbola za rase in ljudstva ter priveska za finščino v oznako (=511.111).

• Če opredeljujemo rase in ljudstva z ozirom na geografsko območje, kot prebivalce določenega območja, privesek sestavimo po vzorcu (=1/=9:1/9). Prvi del vrstilca pomeni vse jezike iz tabele splošnih privesnih vrstilcev za jezik. Za znakom enostavnega odnosa (dvopičje) ena do devet pomeni kraje iz tabele 1e (splošni privesni vrstilci za kraj). Tako je oznaka za prebivalce Slovenije, ki govorijo katerikoli jezik (=1/=9:497.4). Oznaka za italijansko govoreče prebivalce Slovenije pa (=131.1:497.4).

• Pred uvedbo UDCMRF12, je bilo navodilo za tvorbo vrstilca za prebivalce Slovenije po jeziku, ki ga govorijo tako (=1:1/9). Po tem vzorcu je bila oznaka za prebivalce Slovenije (=1:497.4), oznaka za italijansko govoreče prebivalce Slovenije pa (=131.1:497.4). Ker gre za razmeroma novo grdivo, je v katalogih še mnogo zapisov z vrstilci, tvorjenimi po tem vzorcu. V učbeniku Šauperl, 2023 je predstavljeno starejše navodilo, kar je napaka.

Splošni privesni vrstilci za čas

Navedeni so v tabeli 1g. Zanje je značilen simbol "…" (narekovaj) (McIlwaine, 2000 ; UDCMRF12 ; Šauperl, 2023). Opisujemo časovno značilnost obravnavane skupine, torej čas, ki je v dokumentu obravnavan.

Čas lahko označujemo natančno z meseci, leti, stoletji in tisočletji, ali pa z izrazi kot so pomlad, delovni čas ali počitnice. Označujemo lahko obdobja, periodičnost ali geološke dobe.

Kronološko označimo čas z letom, stoletjem ali tisočletjem:

• "1999" pomeni leto 1999
• "19" pomeni 20. stoletje
• "1" pomeni drugo tisočletje.

Opisno označimo čas s splošnimi privesnimi vrstilci "3/7". Pomlad je označena s priveskom "321", izgubljeni čas ali čas brezdelja pa s priveskom "374".

Za trajanje je značilna začetna številka 4, npr. "401" označuje življenjsko dobo.

Periodičnost označuje začetna številka 5, npr. "53" tedensko. Naj opozorim na vzporednico: serijske publikacije so označene z (05).

Geološko delitev časa opredeljuje začetna številka 6, npr. "621" paleozoik.

Pojavi v času pa začnejo s 7, npr. čas razcveta, viška moči je označen s priveskom "712.7".

Splošni privesni vrstilci s črtico

Navedeni so v tabeli 1k. Zanje je značilen simbol -0 (izgovori črtica nič) (McIlwaine, 2000 ; UDCMRF12 ; Šauperl, 2023). Opisujemo lastnosti, materiale, procese in osebe, ki so obravnavani v dokumentu.

S splošnimi privesnimi vrstilci -02 označimo splošne lastnosti entitet, kakršne so:

• lastnosti obstoja -021, npr. nekaj obstaja le virtualno -021.131 ,
• lastnosti obsega, stopnje, kvantitete, števila, časovnih vrednosti, obsega, velikosti -022, npr. če se nekaj redko pojavlja -022.251,
• značilnosti oblike -023, npr. ovalen -023.222,
• značilnosti strukture -024, npr. nekaj, kar je na koncu -024.522,
• značilnosti razvrstitve -025, npr. simetrično -025.54
• značilnosti delovanja in gibanja -026, npr. pasiven -026.11 in aktiven -026.12 (Bodite pozorni na podobnost s splošnimi privesnimi vrstilci za pasivne in aktivne osebe spodaj.)
• operativne lastnosti -027, npr. zastarelo ali staromodno -027.17
• predstavitvene in slogovne lastnosti -028 in
• lastnosti, ki izhajajo iz glavnih skupin UDK -029, ki jih z dvopičjem kombiniramo z glavnimi vrstilci.

Splošni privesni vrstilci -03 označujejo materiale ali sestavine iz katerih so izdelani predmeti ali produkti. Uporabili bi jih, če bi dokument obravnaval predmete, izdelane iz določenega materiala. Sicer pa dokumente o materialih večinoma označujemo z glavnimi vrstilci iz skupin 66 in 67, ki obravnavata proizvodnjo ali obdelavo. Zrak je označen z vrstilcem ‑032.1 in v skupini tekstila –037 je tudi bombaž ‑037.2.

Splošne privesne vrstilce za odnose, procese in operacije -04 uporabljamo za opisovanje odnosov med pojmi in procese na splošno ter za učinke in operacije na katerem koli področju.

• -042 označuje stopnje (faze) odnosov, npr. odvisnost -042.72,
• -043 označuje procese, npr. -043.5 medsebojno delovanje (interakcijo),
• -044 označuje vrednostne procese, procese obsega, razvrščanja, številčenja in stopenj ter procese v povezavi s časom, dimenzijo in obliko,
• -045 označuje procese v povezavi s položajem, lego, razporeditvijo, ureditvijo in gibanjem,
• -046 označuje procese v povezavi s fizikalnimi lastnostmi in s stanjem snovi ter
• -047/-049 splošne operacije in aktivnosti, npr. raziskovanje -047.24.

Osebe pa so označene s –05. Osebe lahko označujemo kot:

• aktivne -051 ali pasivne -052, (Bodite pozorni na podobnost s splošnimi privesnimi vrstilci za značilnosti delovanja in gibanja -026 zgoraj.)
• po starosti, npr. -053.3 dojenčki,
• po etničnih značilnostih, npr. -054.6 za tujce, nedržavljane,
• po spolu in sorodstvu, npr. ‑055.25 za deklice,
• po telesnih in duševnih lastnostih -056, npr. -056.235 za zelo velike ali zelo visoke osebe,
• po poklicni dejavnosti -057, npr. -057.13 za samozaposlene delavce ter
• po socialnem statusu –058, npr. -058.66 za žrtve nesreč in katastrof.

Vrstni red delov pri sestavnih delih vrstilca

Enotno razvrščanje sestavnih delov vrstilca je opisano na str. 18 priročnika Univerzalna decimalna klasifikacija . To navodilo je skladno s priročnikom nekdanje urednice UDK, Ie McIlwaine (2000) :

• Glavni vrstilec je na prvem mestu.
• Najprej mu sledijo posebni privesni vrstilci. Če jih je več, jih zapišemo v vrstnem redu tako:
  • najprej zapisani tisti, ki začnejo z apostrofom ('),
  • nato tisti s piko (.0) in
  • nazadnje tisti s črtico (-1/-9).
• Nazadnje sledijo splošni privesni vrstilci in oznake, ki niso v UDK:
  • Prvi so splošni privesni vrstilci s črtico (-0).
  • Druge so na vrsti oznake, ki niso v UDK, in sicer najprej besede (A/Z), nato druge klasifikacije (*).
  • Na tretjem mestu sledi splošni privesni vrstilec za čas (" ... ").
  • Na četrtem mestu je splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti (= ... ).
  • Sledi splošni privesni vrstilec za kraj (1/9).
  • Na predzadnjem mestu je splošni privesni vrstilec za obliko (0 ... ).
  • Zadnji je splošni privesni vrstilec za jezik (= ...).

Tiskane izdaje so imele drugačno navodilo, zato so v bazi COBIB tudi vrstilci s starim vrstnim redom. Navodilo je bilo tako (Univerzalna decimalna klasifikacija, 1991, str. IX ):

Načelno pride pri tvorjenju sestavljenega decimalnega vrstilca na prvo mesto decimalni vrstilec za glavni pojem. Njemu sledi vrstilec, ki najširše omejuje obseg glavnega pojma. Drugi za uvrstitev potrebni vrstilci si slede na splošno, če ni kako drugače določeno v tablicah ali če ne obstoje posebni stvarni razlogi, v temle vrstnem redu: vidik, kraj, čas, oblika, jezik.

Navodila v tabelah

Pri podrazredu 003 Sistemi pisanja in pisave srečamo navodilo o podrobejši opredelitvi z uporabo dvopičja (enostaven odnos, glej poglavje 5.2 Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje)  :

Navodilo pri 003.056 za tipkanje pravi: Podrobnosti opišemo z uporabo dvopičja z vrstilci iz 004.3 in 681.612/.613

To pomeni, da bi tipkanje na računalniško tipkovnico označili z 003.056:004.353.4. Posebnega privesnega vrstilca iz skupine 003 namreč ne smemo enostavno dodati vrstilcu iz skupine 004. Njegova uporaba je dovoljena le z vrstilci, ki začnejo z 003. Povsod pa smemo uporabiti enostaven odnos, označen z dvopičjem.

Isto pravilo, a zapisano drugače, je pri 061.23 Organizacije s humanitarnimi in človekoljubnimi cilji. Piše:

Podrobnosti s kombinacijo dvopičja (tabela 1b)
Primeri:
792:061.23 Človekoljubne organizacije povezane z gledališkim in zabavnim programom

Vodilke, ki so prikazane s puščicami, nas opozorijo na podobno tematiko. Pri skupini 02 Bibliotekarstvo imamo kar tri vodilke:

02 Bibliotekarstvo
--> 002
--> 01
--> 37.091

Vodilke nas usmerjajo na podobno tematiko:

• 002 Dokumentacija. Knjige. Spisi. Avtorstvo
• 01 Bibliografija in bibliografije. Katalogi
• 37.091 Organizacija vzgojnoizobraževalnih ustanov

Teme se ne izključujejo, temveč dopolnjujejo.

Podrobnejša delitev iz druge skupine

Pri skupini 002.6 Dokumentacijski centri najdemo naslednje navodilo:

002.6.01/.05 se deli kot 06.01/.05

To pomeni, da pri 002.6 veljajo posebni privesni vrstilci od 06.01 do 06.05. Uporabimo jih enostavno tako, da jih pripišemo 002.6, npr.:

002.6 Dokumentacijski centri
06 Korporacije nasplošno (tudi muzeji, društva)
06.01/.05 Posebni privesni vrstilci za organizacije in združbe
06.03 Ugodnosti članstva

Če zdaj 002.6 podrobneje razdelimo po dovoljenem vzorcu, izrazimo ugodnosti članstva v dokumentacijskih centrih z vrstilcem 002.6.03.

Prve tri tiskane slovenske izdaje UDK in angleška izdaja UDCMRF12 za izražanje take podrobne delitve uporabljajo simbol ≅

Možna pa je tudi prepoved uporabe vrstilcev.

Pri 069 za muzeje in stalne razstave je navodilo:

Posebni privesni vrstilci 06.0... Niso uporabni pri 069 in njegovih podskupinah.

To pomeni, da posebnih privesnih vrstilcev, ki so navedeni v začetku skupine 06 in naj bi veljali za vse vrstilce, ki začnejo z 06, v skupini 069 ne smemo uporabljati. To pa zato, ker imajo posebni privesni vrstilci v skupini 069 drugačen pomen od posebnih privesnih vrstilcev v skupini 06. Poglejmo:

06.01 Pravice in dolžnosti članov

069.01 Teorija o muzejih

Vsi primeri iz poglavja Navodila v tabelah so iz slovenske izdaje UDC MRF 2011.

Uporaba imen v vrstilcih

Ponekod smemo v vrstilec zapisati črke običajno imena ali kratice. Temu rečemo neposredna abecedna razširitev (v starejših izdajah črkovna razširitev). Znak zanjo je A/Z, kar v "žargonu" UDK pomeni od črke a do črke z. V tiskanih izdajah in v prvi izdaji učbenika Klasifikacija knjižničnega gradiva je bila slovenska oznaka A/Ž, saj je Ž zadnja črka naše abecede. Kot pravi sedanja urednica UDK, dr. Aida Slavic (Osebna komunikacija, 2022) uporabljamo mednarodno oznako A/Z, kar pomeni vse črke vsake abecede. Podrobnejša razlaga je v Tabeli 1h Podrobnejša opredelitev z oznako, ki ne izvira iz UDK, pod povezavo "Razlaga tabel" v zavihku "Pomožne tabele" UDCMRF12.

V skupini vrstilcev za književnost, 82, nam oznaka A/Z dovoli uporabo imen književnikov v vrstilcih, npr. 821.163.6-93-1Župančič O. Vrstilec in kratico praviloma napišemo brez presledka.

Zlasti je primerno dodati ime, ko gre za biografijo neke osebe (npr. 929Trubar P.), umetniško ustvarjalnost določene osebe (npr. 75Jakopič R.) ali osebno bibliografijo (012Mihelič M.).

Čeprav navodilo v priročniku Ie McIlwaine iz leta 2000 in v angleškem izvirniku UDCMRF12 navaja, da smemo priimek oziroma vsako neposredno abecedno razširitev skrajšati na npr. prve tri črke, v slovenskih knjižnicah praviloma zapišemo celoten priimek in prvo črko imena.

Neposredno abecedno razširitev z imeni krajev smemo uporabiti s splošnim privesnim vrstilcem za kraj, vendar mora biti ime vedno znotraj oklepaja. (Glej tudi poglavje "Splošni privesni vrstilci za kraj" v tem priročniku.)

Ista tabela 1h podaja navodila za vključevanje drugačnih klasifikacijskih oznak. Znak zvezdica (*) uvaja znak, ki ne izvira iz tabel UDK. V UDCMRF12 imamo nekaj primerov:

• 004.032.8*4 Četrta računalniška generacija
• 630*2 Gojenje gozdov. Silvikultura

Tematski oddelki v glavnih tabelah - v delu

0 (nič) Splošno

Ta oddelek vsebuje vrstilce za najsplošnejše teme, ki so pravzaprav osnova za vse druge in so povezane z vsemi. Med njimi so npr. pisave, bibliotekarstvo, serijske publikacije in računalništvo. Tako pisava, kot bibliotekarstvo, računalništvo ter urejanje in izdajanje serijskih publikacij je neodvisno od drugih strok in vse, brez razlike, podpira.

Struktura oddelka je naslednja :

0	Znanost in znanje. Organizacije. Računalništvo. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
00	Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika
01	Bibliografija in bibliografije. Katalogi
02	Bibliotekarstvo
030	Splošna referenčna literatura (kot vsebina)
050	Serijske publikacije. Periodika
06	Korporacije na splošno
07	Medij. Množični mediji. Množična komunikacija. Študije medijev in komunikacij
08	Mnogopisi. Zborniki. Skupinska dela
09	Rokopisi. Redka in izjemna dela

00 Prolegomena. Temelji znanja in kulture. Propedevtika

Prolegomena po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni uvod, uvodno razpravo, propedevtika pa uvod v študij neke znanosti, vede.

• 001.103.2 Metapodatki, npr. knjiga Marcie Lei Zeng Metadata (COBISS)
• 001.4 Strokovna terminologija. Znanstveno izrazoslovje, npr. učbenik za znanstveno nemščino (COBISS)
• 001.81 Tehnika intelektualnega dela, npr. knjiga Umberta Eca Kako napišemo diplomsko delo (COBISS)

V skupino 00 sodita tudi 004 računalništvo in 005 menedžment.

01 Bibliografija in bibliografije. Katalogi

Bibliografija je po Bibliotekarskem terminološkem slovarju veda o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij in tudi strokovno urejen popis bibliografskih enot, npr. bibliografija knjig, časopisja, člankov, prevodov. Vendar pa po pravilih Spletnega splošnega slovenskega geslovnika vedo označujemo z izrazom v ednini, seznam pa v množini. Da bi izrazili oba pomena, je v poimenovanju tega vrstilca beseda v obeh stavčnih številih.

Bibliografije imajo vrstilce 011/016, katalogi pa 017/019.

• 012 je vrstilec za bibliografije posameznih ustvarjalcev, npr. 012Berčič B. bibliografija del dr. Branka Berčiča, ki jo je izdelal Matjaž Hočevar (COBISS)
• 015 nacionalne bibliografije, npr. 015(497.4) Slovenska bibliografija
• 016 strokovne bibliografije, npr. 016:02(497.4)"1945/1980" Slovenska bibliotekarska bibliografija za obdobje od 1945 do 1980 Bože Pleničar (COBISS)

Knjižnični katalogi so označeni z 017.1/2 in 018/019, založniški katalogi pa 017.3/.4. K vrstilcem založniških katalogov smemo dodati kratico imena založbe. Tako bi bil prodajni katalog Mladinske knjige označen z 017.4Mladinska knjiga.

Ker pa za dela o bibliografiji kot vedi nimamo posebne skupine, uporabljamo vrstilec 01. Uvod v bibliografijo Janeza Logarja ima vrstilec 01(035), kar pomeni priročnik iz bibliografije (COBISS).

02 Bibliotekarstvo

Obsežna skupina z vrstilci za različne vrste knjižnic, njihovih storitev in opravil v njih.

• 027 za splošne knjižnice, npr. 027.022:025(497.4)(035) za enega prvih priročnikov za delo v knjižnicah pri nas, Delo ljudskega knjižničarja v ljudski knjižnici, izdano okrog leta 1945 (COBISS)
• 025.5:027.022 Nabavna politika v splošnih knjižnicah Slavice Rampih (COBISS)
• 025.45UDK Univerzalna decimalna klasifikacijaza npr. tiskane tablice iz leta 1991 (COBISS)

030 Splošna referenčna literatura (kot vsebina)

Podrazred 030 je namenjen splošnim enciklopedijam, leksikonom, slovarjem in podobni referenčni literaturi. Navodilo v tablicah pravi, da sem uvrščamo dela o enciklopedijah in drugih splošnih priročnikih, medtem ko same enciklopedije označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za obliko publikacije, ki je za enciklopedije (03). Tako bi bilo delo o nastanku Enciklopedije Slovenije uvrščeno v 030, medtem ko bi bila sama enciklopedija označena z 0/9(03). V slovenskih knjižnicah je še vedno razširjena navada uvrščanja splošnih enciklopedij in priročnikov v podrazred 030. Vsevednik je npr. označen z vrstilcem 030.2=163.6 (COBISS) in Leksikon Cankarjeve založbe z 030.3=163.6 (COBISS). Nobenega od teh dveh vrstilcev v 4. elektronski izdaji UDCMRF12 iz leta 2020 ni, zato bi oba nadomestili z 030=163.6. Pravilneje pa bi bilo, če bi ju označili z 0/9(03).

050 Serijske publikacije. Periodika

Podrazred 050 uporabljamo za serijske publikacije in periodiko. Serijske publikacije imajo zaradi svojega značaja navadno širše vrstilce. Pri serijskih publikacijah s splošno vsebino se navadno odločamo za uporabo glavnega podrazreda 050, njemu pa dodamo splošni privesni vrstilec za kraj in/ali jezik. Tako je na primer revija Pionir (COBISS), predhodnica revije Gea (COBISS) označena z vrstilcem 050(02.053.2), kar pomeni serijsko publikacijo za otroke. Isto revijo bi lahko označili tudi z vrstilcem 5(05), kar bi pomenilo naravoslovno serijsko publikacijo ali še širše 5/6(05) za naravoslovno tehnično serijsko publikacijo.

Letopise označujemo z 050.8, koledarje in almanahe pa z 050.9. Ker je tudi tu načeloma prostor za dela o tem, kako pišemo, sestavljamo, izdelujemo te vrste publikacij, je Filmski almanah Marcela Štefančiča Jr. (COBISS) pravilno označen z vrstilcem 791.6(100), kar pomeni filmska industrija po vsem svetu. Obravnavan pa je kot zbirka in ne almanah. Če bi ga obravnavali kot almanah, torej letno publikacijo, bi ga lahko označili z vrstilcem 791.6(100)(059), kar bi pomenilo almanah (ali letopis) o svetovni filmski industriji.

06 Korporacije na splošno

V podrazredu 061 zajema organizacije in druge oblike sodelovanja, kamor sodijo vladne in nevladne organizacije, humanitarne organizacije, fundacije in prostozidarska združenja. 069 pa je namenjen muzejem in njihovi dejavnosti.

Podrazredi 062/068 niso zasedeni. Podrazred 069 pa obravnava muzeje. Za narodne muzeje je npr. pripravljen primer 069(1-4) Narodni muzeji. Po tem vzorcu bi bil vrstilec za Slovenski narodni muzej 069(497.4).

070 Časopisi. Tisk. Novinarstvo

Na začetku seznama vrstilcev je v četrti slovenski elektronski izdaji UDCMRF12 navodilo, ki nam pove za dve sorodni področji:

• (054), kar je splošni privesni vrstilec za časopise in pove, da je neki vir v obliki časopisa ter
• 82-92, kamor razvrščamo novinarske prispevke, ki so literarne narave, npr. kolumne Mihe Mazzinija "Skrivnost našega uspeha (COBISS).

Tudi skupina 070 je torej, kot že prej 030 in 050, namenjena opisovanju dela s časopisi. Podskupine to razjasnijo:

070.1	Obseg, teorija in pomen tiska. Odnos do drugih poklicev
070.2	Lastništvo in nadzor
070.3	Poslovni menedžment
070.4	Uredniška politika

Skupine 070.5/.9 niso zasedene.

Primeri:

• Z 070.1 je označen članek Alija Žerdina z naslovom Viri blizu vlade so mi povedali (COBISS), ki razlaga, kaj pomeni, če novinar v članku vira informacij ne identificira, temveč se sklicuje na "vire blizu vlade".
• Z 070.2, ki izraža lastništvo in nadzor nad mediji, so v COBIBu označeni le štirje viri, med njimi je članek Zorana Medveda z naslovom Poslovni model za lokalne medije (COBISS), ki opisuje nezavidljiv lastniški položaj glavnih slovenskih časnikov leta 2009.
• Z 070.3, namenjenem poslovnemu menedžmentu, je označen članek Petre Fic z naslovom Moved to Published : using Trello in content management iz leta 2019 (COBISS), ki opisuje spletno orodje Trello za vodenje uredniškega procesa pri reviji.
• Z 070.4, namenjenem uredniški politiki, je npr. označen esej Andreja Ilca z naslovom Biti urednik (COBISS), v katerem opisuje svoje doživljanje in svoj odnos do uredniškega dela.

08 Mnogopisi. Zborniki. Skupinska dela

Mnogopisi so bili v zadnji tiskani izdaji UDK imenovani poligrafije. Za mnogopis v SSKJ ali Termaniji ni pojasnila, poligrafija pa je medicinski izraz za elektrofiziološko registriranje raznih fizioloških pojavov . Zborniki so po BTS publikacije s samostojnimi strokovnimi ali literarnimi prispevki več avtorjev . To pisano skupino bomo bolje spoznali in razumeli s pregledom podskupin.

Vrstilec	Vsebina	Razlaga
081	Mnogopisi posameznikov	Sem uvrščamo zbrana dela posameznih avtorjev o različnih temah, npr. Tolminska je pesem : zbrana objavljena in neobjavljena dela učiteljice, muzealke in etnologinje Marije Rutar (COBISS)
082	Skupinski mnogopisi	Sem uvrščamo zbrana dela več avtorjev o različnih temah, npr. zbornik Rajko Nahtigal in 100 let slavistike na Univerzi v Ljubljani : monografija ob 100. obletnici nastanka Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete UL (COBISS)
083	Skupina ni zasedena
084	Slikovno gradivo	Sem poleg zbirk načrtov in zemljevidov uvrščamo tudi slike, npr. stripe kakršen je Baraga : črna suknja med Indijanci Damijana Stepančiča (COBISS). Za podrobnejšo delitev je treba poseči v splošni privesni vrstilec (084).
085	Skupina ni zasedena
086	Dokumenti posebne oblike	Sem sodijo predmeti kot dokumenti, kakršni so globusi, makete, pa tudi zvočne knjige, npr. Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli Dese Muck (COBISS) . Za podrobnejšo delitev je treba posečiv splošni privesni vrstilec (086).
087	Dokumenti posebnega izvora ali namena	Sem med drugim sodijo otroške, poljudne ali uradne izdaje. Navadno so s tem vrstilcem označene slikanice, npr. Enci benci na kamenci (COBISS)
088	Različno. Razno	Sem sodijo zbrana dela v različnih oblikah in o različnih temah, pravi predalček "varia", kamor sodijo viri, kakršna je Guinessova knjiga rekordov.
089	Skupina ni zasedena

Posebej je treba opozoriti na razlikovanje med glavnim vrstilcem 08 in splošnim privesnim vrstilcem (08) ter njuno vzajemno rabo pri podrobnejši delitvi glavnih vrstilcev.

09 Rokopisi. Redka in izjemna dela

Razred 09 je namenjen delom o rokopisih, redkih in dragocenih knjigah. Sami rokopisi pa naj bi bili razvrščeni po tematskih skupinah 0/9 in s splošnim privesnim vrstilcem za obliko (0.032) in (0.068).

Vrstilec	Vsebina	Razlaga
090	Bibliofilija. Bibliomanija	Sem razvrščamo gradivo o zbirateljih in njihovih zbirkah, npr. članek dr. Sonje Svoljšak Knjižna zbirka p. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu (COBISS).
091	Rokopisi	Sem uvrščamo različne opise izdelave rokopisov, npr. oddajo Ars humana na temo Srednjeveških knjižnih spomenikov, v kateri se je novinar Goran Tenze pogovarjal s profesoricama ddr. Natašo Golob in dr. Jedert Vodopivec (COBISS)
092	Lesorezne knjige	Sem uvrščamo pubikacije o lesoreznih knjigah, npr. knjigo Blockbücher des Mittelalters, ki je bibliografija srednjeveških lesorezov (COBISS)
093	Inkunabule	Sem razvrščamo pred letom 1500 v Evropi natisnjena dela, in sicer tako izvirnike kot tudi faksimile ali fotomehanične ponatise ter študije o njih, npr. vodič po razstavi inkunabul Piranskega arhiva in Minoritskega samostana Piran (COBISS), ki je označen z vrstilcema 930.253(497.4Koper), kar pomeni arhiv Koper (škoda, bolje bi bilo arhiv Piran, 930.253(497.4Piran) in 093(083.824), kar pomeni razstavni katalog inkunabul.
094	Druga dragocena, pomembna ali redka tiskana dela	Sem poleg mojstrovin tipografije,del iz slavnih velikih tiskarn in izdaj z omejeno naklado uvrščamo tudi edinstvene izvode oziroma unikate, luksuzne in prve izdaje ter manj vredne stare knjige. Sem sodi tudi npr. knjiga Sonje Svoljšak in Luke Vidmarja Knjižnica barona Žige Zoisa : središče razsvetljenske kulture na Slovenskem , ki prikazuje Zoisovo zasebno knjižnico (COBISS).
095	Knjige, posebne zaradi vezave	S knjižnimi vezavami se je ukvarjalo več slovenskih raziskovalk, med njihovimi deli je tudi disertacija dr. Jedert Vodopivec Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah (COBISS).
096	Knjige, posebne zaradi svojih ilustracij ali uporabljenih materialov	Sem sodijo knjige na dragocenih materialih in redke ilustrirane knjige, npr. Vivitur ingenio : renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem Ines Vodopivec (COBISS).
097	Znaki lastništva ali izvora	Sem med drugim sodijo viri o ex librisih, knjižnih gravurah ali lesorezih. Skupino predstavlja knjiga ex librisov Saše Šantla (COBISS)
098	Različne vrste del, pomembnih zaradi svojih lastnih značilnosti	Podskupine so namenjene prepovedanim knjigam, izgubljenim ali namišljenim knjigam ter dela s ključem. Odmevna je bila razstava NUKovih prepovedanih knjig, predstavljena v knjigi In vendar so jih brali (COBISS) in radijski oddaji z istim naslovom (COBISS).
099	Skupina ni zasedena

1 Filozofija in psihologija

Večji podrazredi v skupini 1 so (UDCMRF12):

1	Filozofija. Psihologija
101	Narava in vloga filozofije
11	Metafizika
122/129	Posebne metafizike
13	Filozofija uma in duha. Metafizika duhovnega življenja
14	Filozofski sistemi in gledišča
159.9	Psihologija
16	Logika. Epistemologija. Teorija vednosti. Metodologija logike
17	Moralna filozofija. Etika. Praktična filozofija

1 Filozofija

Zgodovino filozofije lahko uvrstimo na začetek razreda 1 tako, da uporabimo splošni privesek za obliko 1(091). Posamezne zgodovinske filozofe pa lahko označimo na tri načine:

• abecedno po imenih: 1(091)MONTAIGNE
• po času in kraju s splošnimi privesnimi vrstilci:

• • 1"15"(44)(091) kar pomeni filozofija – 16. stoletje – Francija – zgodovinski pregled;

• • ali natančneje 1"1533/92"(44)(091) s pomenom filozofija – od leta 1533 do 1592 – Francija – zg. pregled;

• s kombinacijo zgornjih dveh možnosti:
  • 1MONTAIGNE(44)(091) ali
  • 1"15"(091)

Imamo tudi možnost uvrščanja posameznih filozofov v razred 14 Filozofski sistemi in gledišča. Splošno pravilo je, da uvrščamo posamezne filozofske šole v razred 14. Zbrana dela posameznega filozofa in dela o njegovi filozofiji in delu pa sodijo v razred za zgodovino filozofije 1(091).

Do težav pride, kadar delo nekega filozofa spodbudi celo gibanje ali šolo, ker zbuja podobnost z razredoma 32 in 33, kamor uvrščamo politična in ekonomska filozofska dela. Dela Karla Marxa bi lahko uvrstili v kateregakoli od teh razredov. V primeru marksizma se moramo tako odločiti, ali ga bomo v celoti uvrščali v razred 141.82 ali pa bomo za to uporabljali kaj drugega, 330.85 (Marksistično-leninistična ekonomska doktrina).

Prav je, da odločitev o uvrščanju del izbranega filozofa sprejmemo enkrat za vselej in potem vsa dela uvrščamo na isto mesto. Lokalna normativna datoteka mora to odločitev vsebovati in navajati kazalke iz drugih razredov na uporabljenega. Če kadarkoli v prihodnosti katalogizator ali uporabnik knjižnice iščeta dela tega filozofa, denimo Marxa pod politiko ali ekonomijo, ju kazalka napoti k filozofiji, ali drugače, pač glede na odločitev.

13 Filozofija uma in duha

Skupina je res nenavadna, saj vsebuje tako filozofijo kulture pod 130.2, kamor sodi npr. znanstvena filozofska razprav Andreja Medveda Lacanova zarečja - les étourdits: ne obstaja Žižkova filozofija, ne obstaja Žižkova resnica: eseji & razprave (COBISS) kot tudi, in v splošnih knjižnicah morda celo pogosteje, skupino 133, za gradivo o okultnih in podobnih dejavnostih in pojavih, kakršni sta npr. knjigi Irene Drame Mala šola alkimije(COBISS) ali Rojstni horoskop Irene Stopar (COBISS).

159.91 Psihologija

Psihologija je podrejena filozofiji iz zgodovinskih razlogov. Razvila se je namreč iz filozofije duha. Psihologija ima naslednje podskupine (UDCMRF12)::

159.91	Psihofiziologija (fiziološka psihologija). Fiziologija duševnih procesov
159.92	Duševni razvoj in zmožnosti. Primerjalna psihologija
159.93	Občutek. Čutna zaznava
159.94	Izvrševalne funkcije
159.95	Višji spoznavni procesi
159.96	Posebna duševna stanja in procesi
159.97	Psihopatologija
159.98	Uporabna psihologija (psihotehnologija) na splošno
159.99	Skupina ni zasedena

Razred vsebuje večjo skupino posebnih privesnih vrstilcev, ki jih uporabljamo samo pri psihologiji. Označeni so s simbolom .0 (pika nič).

Priveski označujejo teorije, zakone, šole, raziskovalne metode. To so pojmi, ki se pojavljajo ob vseh drugih pojmih v razredu psihologije. Poleg tega je treba večkrat uporabiti tudi splošne privesne vrstilce za osebe iz tabele Ik s simbolom –05 (črtica nič pet). Kombinacija glavnih in privesnih vrstilcev lahko v tem razredu privede do precej dolgih vrstilcev. To pa nas ne sme odvrniti od izražanja celotnega sestavljenega pojma. Razred psihologije namreč zaradi podrejenosti in relativno majhnega obsega nima drugačnih možnosti natančnega izražanja.

Le nekateri sestavljeni pojmi so navedeni kot podrejeni razred z glavnim vrstilcem brez privesnega vrstilca. Kadar so na voljo jih ne sestavljamo nalašč. Tak je npr.

159.922.7 Otroška psihologija (UDCMRF12) .

Nepravilno bi bilo oblikovati vrstilec 159.9-053.2, čeprav združuje glavni vrstilec za psihologijo in privesek za otroke nasplošno. Toda v primerih, kot je 159.922.7 Otroška psihologija, lahko otroka podrobneje opredelimo s privesnim vrstilcem, npr.: 159.922.7-053.4 Psihologija predšolskih otrok.

Priveske za osebe lahko dodajamo tudi vrstilcem, ki vsebujejo posebne privesne vrstilce. Primer je raziskovanje mišljenja pri predšolskih otrocih:

159.955-053.4.07

(glavni vrstilec 159.955 za mišljenje; splošni privesek -053.4 za predšolske otroke in posebni privesek .07 za raziskovanje).

Vrstni red obeh priveskov je lahko tudi obrnjen:

159.955.07-053.4 (psihologija mišljenja – raziskovanje – predšolski otroci).

Odločitev o tem vrstnem redu pa moramo sprejeti enkrat za vselej, se je dosledno držati in jo zabeležiti v normativno datoteko, tako da bodo knjižničarji in uporabniki knjižnice v prihodnosti usmerjeni k pravilnemu iskanju gradiva.

V Sloveniji velja običaj, da splošni privesni vrstilci sledijo posebnim in ti glavnemu.

16 Logika. Epistemologija. Teorija vednosti. Metodologija logike

Vrstilec	Vsebina	Razlaga
161/162	Temeljna načela logike	Sem sodi tako vsebina za samopomoč, npr. Moč pohvale in graje (COBISS) kot učbenik Osnove logike profesorjev z Oddelka za filozofijo FF Marka Uršiča in Olge Markič (COBISS)
163	Prosto
164	Logistika. Simbolna logika. Matematična logika. Logični račun	Skupina obsega stavčno logiko in izjavni račun v podskupini 164.1, logiko konceptov, račun predikatov in razredov ter funkcije z eno spremenljivko v podskupini 164.2 ter logiko relacij, in vključitve, račun funkcij in hierarhij ter funkcije s katerimkoli številom spremenljivk v podskupini 164.3. Naslednje podskupine so prazne. Primer je knjiga Moč argumenta: logika in kritično razmišljanje Danila Šusterja (COBISS)
165	Teorija vednosti. Epistemologija	Skupina vključuje podskupino 165.1 Pogoji, viri, vrste vednosti, podskupino 165.2 Bistvo, narava vedenja, podskupino 165.3 Objekt, območje in omejitve vednosti, podskupino 165.4 Gotovost in veljavnost vednosti, podskupino 165.5 Vrednost vednosti, podskupine 165.6/.8 Epistemološka stališča in nauki ter 165.9 Zgodovina vednosti. Od mitologije do znanstvene vednosti. Primer pa je knjiga Besedo imajo mladi (COBISS)
166	Prosto
167/168	Metodologija logike	Skupina vsebuje tematike od raziskovalnih postopkov do razvoja teorije in zakonov. Primera sta Šusterjeva knjiga Kaj delajo filozofi? (COBISS) ali Popperjeva Logika znanstvenega odkritja (COBISS)
169	Prosto

17 Moralna filozofija. Etika. Praktična filozofija

Etika, v razredu 17, je precej sorodna z razredom 2 za religijo, še posebej podrazredom 241 Moralna teologija. Razred se začenja s tremi podskupinami posebnih priveskov z oznako .0 (pika nič). Uporabljamo jih za osnovne pojme in metode, naravo morale in moralna dejstva ter etične nauke in stališča. Dodajamo jih kateremukoli glavnemu vrstilcu iz tega razreda (UDCMRF12).

Razred se deli v podskupine:

• 171 Individualna etika. Človekove dolžnosti do sebe
• 172 Družbena etika. Dolžnosti do soljudi
• 173 Družinska etika
• 174 Profesionalna, poklicna etika, kamor sodi tudi Etični kodeks slovenskih knjižničarjev
• 175 Etika zabave in razvedrila
• 176 Spolna etika. Spolna morala
• 177 Etika in družba
• 178 Etika in treznost
• 179 Različna druga etična vprašanja, kamor sodijo krutost do otrok, tiskovna etika in etika do živali.

2 Verstva in teologija

Razred 2 obsega verstvo (religijo) in bogoslovje (teologijo). Struktura je naslednja :

21	Predzgodovinske religije. Religije zgodnjih družb
22	Verstva Daljnega vzhoda
23	Verstva indijskega podkontinenta. Hindujska vera v najširšem smislu
24	Budizem
25	Verstva starega sveta. Manjši kulti in verstva
26	Judovstvo
29	Sodobna duhovna gibanja

Pozorni moramo biti na zelo obsežen seznam posebnih privesnih vrstilcev (glej tabelo 6 v poglavju Fasetne klasifikacije). Ti priveski so namenjeni celotni skupini 2. Svete knjige označuje posebni privesni vrstilec 2-23, torej 24-23 za budistične svete knjige, 27-23 Biblija, 28-23 za Koran. Toda tora je označena s posebnim privesnim vrstilcem v okviru judovstva 26-242, kot del Hebrejske Biblije 26-24. Posamezni podrazredi imajo tudi svoje posebne privesne vrstilce.

Razlikovati pa moramo tudi verske vsebine v tej skupini od ljudskih verovanj v skupini 398.3.

Skupina 3: Družbene vede

Skupina 3: Družbene vede ==

Družbene vede sodijo v obsežen oddelek 3. Spremlja ga vrsta težav, ki izvirajo iz ved samih. Ni dokončnega mednarodnega soglasja o tem, katere so družbene vede, zato je izbira ved za razred 3 nekakšen zahodnjaško obarvan kompromis, saj med uporabniki prevladujejo zahodnoevropske dežele. Za nekatere družbene vede je tudi značilna neusklajena terminologija. Nekateri strokovnjaki v ožjih disciplinah še niso dosegli soglasja o poimenovanju posameznih pojmov. To se odraža tudi v klasifikaciji. Zlasti tisti, ki imajo manj izkušenj s takimi disciplinami, bodo imeli večje težave v iskanju ustreznega poimenovanja v UDK (McIlwaine, 2000, str. 108 ). Tretja težava izhaja iz sestavljanja vrstilcev za izražanje sestavljenih pojmov, kar neizogibno pomeni razkropitev tematike na širše področje klasifikacijskih skupin v katalogih in seznamih. Pri tem lahko pomagata le doslednost pri sestavljanju vrstilcev in semantična struktura klasifikacijskega sistema (oziroma iz semantične strukture izhajajoča opozorila v normativni datoteki).

Oddelek 3 je sestavljen iz naslednjih razredov in podrazredov (UDCMRF12):

3	Družbene vede
30	Teorije, metodologija in metode v družbenih vedah na splošno. Sociografija
31	Statistika. Demografija. Sociologija
32	Politika
33	Ekonomija. Ekonomska znanost
34	Pravo. Pravoznanstvo
35	Javna uprava. Vlada. Vojaške zadeve
36	Zagotavljanje psihosocialnih in materialnih življenjskih potreb
37	Vzgoja in izobraževanje
39	Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja

Celotnemu oddelku sta namenjena posebna priveska 3.07 in 3.08. Podajata pojme v zvezi z upravnimi organi, vlado in odgovornimi uradi, osebjem, uradniki in zaposlenimi ter podobno, kot na primer:

328.13.076 za dolžnosti vlade

Posebni privesni vrstilci so navedeni tudi pri posameznih podskupinah na različnih ravneh.

31 Demografija, statistika in sociologija

Skupina začenja s statistiko kot znanostjo, to je s teorijo in metodologijo statistike v skupini 311.

Opozoriti je treba, da sodijo v ta razred le splošne zbirke statističnih podatkov. Statistični podatki na določeno temo sodijo k določeni temi s svojim glavnim vrstilcem, ki jim je privešen splošni privesek za obliko (083.4) za tabele, razpredelnice iz tabele Id. To ilustrira naslednji primer (McIlwaine, 2000, str. 108 ) :

311.3(492):331.56 - vrstilec, ki označuje knjigo na temo nizozemske državne ali uradne statistike o brezposelnosti, medtem ko vrstilec

331.56(492)(083.4) označuje zbirko statističnih podatkov, satistične tabele o brezposelnosti na Nizozemskem.

Primer:

Znak ’’enostavnega odnosa’’, enojno dvopičje : je namenjen sestavljanju kompleksnih pojmov iz enostavnih (glej tudi poglavje Tabela 1b Enostaven odnos. Podrobna delitev. Stalno zaporedje). V zgornjem primeru ne moremo z enim, z enostavnim vrstilcem izraziti statistike in brezposelnih, ker tak pojem ni naveden v glavni tabeli. Najdemo pa lahko oba posamezna pojma, vsakega s svojim vrstilcem. Z znakom odnosa ju sestavimo in s tem pokažemo, da gre za interakcijo med njima. Enostavni odnos ima to značilnost, da je vseeno kateri od pojmov je pred dvopičjem in kateri mu sledi. Za listkovne sistematske kataloge smo običajno izdelali dva kataložna listka tako, da je bil vsak od vrstilcev enkrat na prvem mestu:

311.3(492):331.56

331.56:311.3(492)

Tako smo omogočili najdenje bibliografskega vira pod vsakim od enostavnih pojmov. Iskalnik v COBISS+ v iskanju po UDK ni zanesljiv, vseeno pa podvajanje vrstilca ni potrebno.

’’Stalno zaporedje’’ z znakom dvojnega dvopičja :: ima sicer enako vlogo kot enostavni odnos z znakom enojnega dvopičja, vendar je vrstni red med pojmoma oziroma vrstilcema pomemben in njegovo spreminjanje (obračanje) ni dovoljeno .

Ob razpravi o odnosu in sestavljanju vrstilcev se je treba spomniti tudi predhodne in naknadne koordiniranosti klasifikacijskih sistemov (glej poglavje Predhodno in naknadno koordinirana klasifikacija). UDK z enostavnim odnosom in s stalnim zaporedjem omogoča predhodno koordinacijo. Imamo pa tudi možnost naknadne koordinacije, tako da odnosa ne izrazimo, temveč le naštejemo enostavne vrstilce. Ponekod s tem izgubimo manj, drugod več pomena.

Statistični podatki o prebivalstvu sodijo v podrazred 312.

Skupina 314 Demografija in populacijske študije vsebuje vrstilce o temah statističnega študija prebivalstva.

Primer:

Znanstvena monografija Mnenja večinskega prebivalstva Slovenije o priseljevanju, priseljencih in integraciji Mojce Medvešek, Romane Bešter in Janeza Pirca (COBISS) [15] je označena z vrstilcem:

316.653:314.15-026.48(497.4)

Vrstilec pove, da knjiga obravnava javno mnenje (316.653) v odnosu do priselitev (314.15-026.48) v Sloveniji (497.4). Morda bi bilo v tem primeru bolje privesek za kraj prvesiti prvemu vrstilcu. Saj bi tako rekli, da gre za javno mnenje v Sloveniji v odnosu do priselitev. Razlika pa je premajhna, da bi bila pomembna.

Sledi zelo obsežen razred 316 Sociologija. Začenja s splošnimi temami te discipline, kot so stališča in smeri. Sledi opis družbe in družbene strukture v skupini 316.3. Za strukture in skupine, ki niso naštete, lahko uporabljamo splošne priveske za osebe in priredja z drugimi glavnimi vrstilci.

Primer:

316.323.8(675)"18" kolonialna družba Zaira v 19. stol. (UDCMRF12)

Družbeni procesi, kot je npr. družbeni razvoj, sodijo v skupino 316.4. Naslednja skupina, 316.6, pa obravnava socialno psihologijo. Kot smo videli maloprej, sodi sem tudi raziskovanje javnega mnenja. Razred sociologije se zaključuje s skupino Sociologija kulture 316.7, obravnava pa kulturo v družbi. Dr. Ana Vogrinčič Čepič v intervjuju za Beletrino v živo *(COBISS) [16] npr. govori o vlogi branja v družbi, kar je mogoče označiti z vrstilcema 316.74:028 (dejavniki v kulturi v odnosu do branja, oziroma branje v družbi).

32 Politika

Razred se deli na politično teorijo v skupini 321 in praktično politiko v vseh drugih skupinah (od 322 do 329) (McIlwaine, 2000 ). Poglejmo skupine (UDCMRF12):

321	Oblike politične organiziranosti. Države kot politične sile
322	Odnosi med cerkvijo in državo. Politika do religije. Cerkvena politika
323	Notranje zadeve. Notranja politika
324	Volitve. Plebisciti. Referendumi. Volilne kampanje. Volilna korupcija, nepravilnosti. Izidi volitev
325	Ozemeljska osvajanja. Kolonizacija. Kolonializem
326	Suženjstvo. Neprostovoljno, nesvobodno delo
327	Mednarodni odnosi. Svetovna, globalna politika. Mednarodne zadeve. Zunanja politika
328	Parlamenti. Ljudska predstavništva. Vlade
329	Politične stranke in gibanja

McIlwaine (2000 ) tudi opozarja na tesno povezavo razredov 32 za politiko in 34 za pravo ter na pogosto uporabo splošnih privesnih vrstilcev za kraj.

Posebne območne organizacije, kot je Evropska unija, sodijo v razred 061.1 Uradne korporacije. Zato so lahko dela o Evropski uniji kot celoti označena z vrstilcem 061.1EU (UDCMRF12), kjer je 061.1 vrstilec za vladne organizacije in sodelovanje.

Primer: Pionirji EU: pionirji, ki so pomagali graditi današnjo Evropo (COBISS), ki je dostopna tudi kot zvočna knjiga v slovenščini , nosi dva vrstilca:

061.1EU(091), kar pomeni zgodovinski pregled vladne organizacije z imenom European Union, ter

32-051(4-15):061.1EU, kjer 32-051 pomeni aktivne politike (glej tudi poglavje o splošnih privesnih vrstilcih s črtico) in splošni privesni vrstilec za kraj, ki pomeni Zahodno Evropo v odnosu do Evropske unije.

Politične stranke v skupini 329 so lahko razvrščene geografsko in abecedno po imenu (UDCMRF12):

329(410)Lab Britanska Laburistična stranka

329(430)SPD Socialdemokratska stranka Nemčije

34 Pravo

Razred začenja s skupino posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo splošno uporabne pojme v tem razredu. Oblike prava, primerjalno pravo in sodne pomožne vede, kot so sodna medicina, kemija in psihologija, so uvrščeni v podrazred 340.

Mednarodno pravo v podrazredu 341 je, kot smo že omenili, v tesni povezavi z mednarodno politiko v razredu 327. Podrazred 341 podrobno obravnava Organizacijo združenih narodov in druge skupnosti držav, sledijo subjekti in objekti mednarodnega prava, vojno pravo, diplomatsko in zasebno mednarodno pravo. Podrazred 342 zajema javno, državno in ustavno pravo. Ljudstvu in državnemu ozemlju sledijo oblike države in oblike vladavine. Ustave sodijo v skupino 342.4, sledi državna oblast v skupinah 342.5 in 342.6. Človekove pravice v 342.7 in volilno pravo v 342.8 zaključujejo podrazred.

Kazensko pravo je uvrščeno v podrazred 343, v njem pa so splošna vprašanja kazenskega prava in vrste kaznivih dejanj v 343.2/.7 ločena od izvrševanja kazni in preprečevanja kaznivih dejanj v 343.8 ter kriminologije v 343.9.

Poseben podrazred 344 je namenjen vojaškemu kazenskemu pravu, v njem pa je v 344.6 vključeno tudi pomorsko pravo civilne mornarice. Slavna knjiga Svobodno morje Huga Grotiusa v izdaji Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (COBISS) [17] je označena z vrstilcema

344.6 trgovsko kazensko vojno pravo. Kazenski in disciplinski režim v trgovski mornarici

341.225.5(09) zgodovinski pregledi ter pravni in zgodovinski viri za mednarodno pomorsko pravo

Hugo Grotius (1583-1645) je bil nizozemski diplomat, pravnik, književnik, politični in pravni filozof ter velja za utemeljitelja sodobnega mednarodnega prava. V knjigi Svobodno morje (izvirnik izšel 1609) je utemeljil »pomembna načela mednarodnega prava, in sicer da je morje skupna last človeštva, zaradi česar si ga nihče ne more prilastiti, ter da ima vsaka država pravico do svobodne plovbe in trgovanja« (iz predstavitve knjige na spletni strani Založbe Univerze v Ljubljani [18].

Civilno pravo v podrazredu 347 zajema večino gradiva v kakšni splošni pravniški knjižnici. Sem sodijo pogodbe, družinsko in dedno pravo, gospodarsko in trgovinsko pravo, finančno pravo in intelektualna lastnina, civilno pomorsko in letalsko pravo, sodišča in pravdni postopek (McIlwaine, 2000 ).

Opazimo lahko, da so avtorske pravice označene z vrstilcem 347.78, medtem ko kršitev teh pravic sodi pod zgoraj omenjeno kazensko pravo in je označena z vrstilcem 343.533.9 (UDCMRF12).

Cerkvenemu pravu je namenjen poseben podrazred 348, vendar nas navodilo napotuje na versko in kanonsko pravo skupinah 2-428 ali 2-74 (UDCMRF12). Primer takega gradiva je knjiga Temelji kazenskega kanonskega prava Stanislava Slatinka (COBISS) [19]. To delo označuje vrstilec 272-747:343, kar pomeni rimokatoliški pogled na kazensko pravo.

Sledijo še posebne pravne panoge z delovnim in agrarnim pravom, pravom o okolju in jedrski energiji v podrazredu 349.

Poleg posebnih privesnih vrstilcev .0 – uporabljamo jih lahko povsod v razredu 34 za pravo - so zelo uporabni tudi splošni priveski za obliko, ker s priveskom (09) opredeljujejo pravne vire. Uporabo ilustrira naslednji primer:

342.532(497.4)(094)

Vrstilec pomeni predstavniški dom, torej državni zbor, v Sloveniji (497.4) in pravni vir (094). Označuje pa npr. Poslovnik Državnega zbora RS (COBISS) [20].

35 Javna uprava. Vlada. Vojaške zadeve

Tu se razred 32 razširja z raznimi organi in aktivnostmi izvršilne oblasti. Zelo verjetno je, da bodo uporabnike zbirk in seznamov zanimali različni organi in ukrepi v določenem kraju ali državi, in ne vsi organi ne glede na državo. Zato je najpogostejša odločitev za dodajanje splošnih privesnih vrstilcev za kraj (McIlwaine, 2000 ). Primer:

351.72(450) javne finance v Italiji

Skupine 351/354 so namenjene javni upravi. Posamične dejavnosti javne uprave označujemo z enostavnim odnosom, npr. 351:502.172 Uradna zaščita ogroženih vrst (UDCMRF12).

Preostanek razreda 355/359 je namenjen vojaškim zadevam, vojskovanju, vojaški znanosti in vedi, obrambi ter oboroženim silam.

V tem razredu je smiselna tudi uporaba posebnih privesnih vrstilcev ki so skupni vsem razredom oddelka 3. Vrstilec za župana 352.075.51 izhaja iz skupine za upravne organe, oblasti in urade 3.07. Tu je treba opozoriti, da je do UDCMRF 2011 veljala skupina posebnih privesnih vrstilcev 35.07, katere uporaba je bila s posebnim dovoljenem omogočena v celi skupini 3.07. Z UDCMRF12 je bilo to navodilo smiselno premeščeno k 3.07 in ga pri 35.07 ni več (UDCMRF12).

36 Zagotavljanje psihosocialnih in materialnih življenjskih potreb

Tu gre pravzaprav za uporabno sociologijo v smislu reševanja socialnih problemov v družbi (McIlwaine, 2000 ). Razred se začenja s podrazredom 364 o socialnih problemih in vrstah socialne pomoči. Podrazred vsebuje vrsto posebnih priveskov 364-1/-7, vendar priveski 3.07/.08 niso prepovedani. Mnogi pojmi v tem razredu so sorodni pojmom v podrazredu 316 sociologija, 343 kriminologija in 61 medicina. Priročnik Zaščita otroka pred izvenšolskim nasiljem v izdaji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (COBISS) [21] npr. nosi vrstilec 364:343.62-053.2(035), kar pomeni:

364 socialno varstvo

343.62-053.2 kazniva dejanja zoper otroke

(035) priročniki

Za krajšima podrazredoma 365 za stanovanjske potrebe in 366 potrošništvo sledi podrazred 368 zavarovalništvo. Ta je soroden finančnim zadevam v podrazredu 336 finance in 364.3 za socialno zavarovanje.

Za izražanje nenaštetih pojmov v zvezi s socialnimi zadevami lahko sestavljamo vrstilce in splošne priveske, zlasti priveske za osebe v tabeli Ik, kot kaže primer:

369.23:622.35-051 osebno zavarovanje delavcev v kamnolomih, kar se razlikuje od

364.3-624-057.15:622.35-051 obveznega socialnega zavarovanja, ki ga delodajalci plačujejo za delavce v kamnolomih.

37 Vzgoja in izobraževanje

Na začetku razreda je našteta dolga vrsta posebnih priveskov z oznako .0, ki označujejo teorijo, načela, metode in organizacijo izobraževanja. Že sama skupina 37.01 je obsežna in obravnava naslednje tematike (UDCMRF12):

37.011	Temelji vzgoje in izobraževanja. Teorija, politika itd., npr. informacijska pismenost 00:37.091.322.7 Informacijska pismenost
37.012	Metode proučevanja vzgoje in izobraževanja. Observacija
37.014	Politika vzgoje in izobraževanja. Vzgojnoizobraževalno delo in javno življenje
37.015	Specialne pedagoške discipline in vede, npr. 37.015.31:7 Umetnostna vzgoja
37.016	Kurikulum, npr. 37.016:003-028.31 Osnove branja in pisanja
37.017	Cilji vzgoje in izobraževanja
37.018	Vzgojnoizobraževalna organizacija. Temeljne oblike, modeli vzgoje in izobraževanja, npr. 37.018.43:004 E-učenje. Uporaba računalnikov pri izobraževanju na daljavo

Podrazreda 371 (Organizacija vzgoje in izobraževanja, šolstvo, osebje in vodstvo) ter 372 (Vsebina in oblike dejavnosti na predšolski stopnji ter učni predmeti vseh šolskih stopenj in tipov) sta bila 2001, opuščena.

Metodiko pouka zoologije z uporabo radijskih programov smo pred letom 2001 označili z vrstilcem

371.333:59:371.68:654.19 (avdiovizualne metode poučevanja – zoologija – avdiovizualna učna sredstva – radio) Po tem letu je ta tematika označena tako: 37.016:59: 37.018.43:075.1 (študij zoologije – radijski tečaji) (UDCMRF12) To je odraz preobrazbe oddelka iz bolj v manj enumerativnega, iz manj v bolj analitično-sintetičnega (fasetnega).

Omeniti je treba tudi, da je v seznamu vrstilcev UDK za iskanje v COBISS+ še vrsta zastarelih vrstilcev, npr. 371 in 378.18. V seznamu vrstilcev za iskanje (675c) ) (COMARC/B Format za bibliografske podatke, december 2020 ) je navodilo, naj se namesto 371 uporablja 37.091 in naj se namesto 378.18 uporablja 37.091.8. V šifrantu v COBISS+ pa takega historiata ni. Videti je, da katalogizatorji in katalogizatorke to spremembo upoštevajo. Na spremembo morajo biti pozorni zlasti informatorji, saj se pri iskanju gradiva morda ne smejo zadovoljiti le z najnovejšim vrstilcem. Težko pa je verjeti, da se tudi uporabniki in uporabnice takih sprememb zavedali. Morda bi jim to pojasnili v referenčnem pogovoru.

Sledijo še naslednji podrazredi (UDCMRF12):

373	Vrste šol, ki zagotavljajo splošno izobrazbo, npr. 373.3 za osnovno šolo in 373.3.016 za vsebino, učni program, kurikul, predmete v osnovni šoli
374	Izobraževanje in vzgoja zunaj šole. Dodatno izobraževanje, npr. 374.72 za ljudske univerze in izobraževalne centre za odrasle
377	Strokovno in poklicno izobraževanje. Visoke strokovne šole in inštituti. Politehnika, npr. 377.36:33 Ekonomske in poslovne višje in visoke šole
378	Visoko šolstvo. Univerze. Univerzitetni študij. Visokošolski študij. 378.046-021.64 za dodiplomski študij
379.8	Prosti čas

Podrazred 379.8 za prosti čas in rekreacijo vključuje naslednje skupine (UDCMRF12):

379.81	Splošna organizacija in ureditev prostega časa
379.82	Prosti čas in oddih doma, v prostorih na splošno. Kulturni interesi in udejstvovanja. Hobiji. Zabava in razvedrilo, npr. 379.822:792 za obiske gledališč, 379.825:77 za amatersko fotografijo in 379.828:793.3 za ples v dvoranah in drugih notranjih prostorih
379.84	Rekreacija na prostem (glede na fizično, naravno okolje), npr. 379.844:712.25 za rekreacijo v mestnih parkih, vrtovih in igriščih

McIlwaine, 2000 opozarja na dve sorodni skupini, in sicer oddelek 7 in turizem pod 338.48. Dejansko pa je sorodnih skupin še več.

• 338.48-53 v okviru turizma označuje rekreativne, razvedrilne dejavnosti, vendar ne športa. Je pa lahko povezan z obiskovanjem športnih prireditev, kakor kaže primer 338.48-61:796 za turizem ob športnih prireditvah (UDCMRF12). Ta vzorec lahko uporabimo za turistične izlete v Pariz ob olimpijskih igrah 2024 z vrstilcem 338.48-61:796.032.2’’2024’’(443.611).

• Medtem ko bi rekreativno planinstvo v Julijcih označili z vrstilcem 379.845(234.323.6), bi športno planinstvo označili z vrstilcem 796.52.

• Tudi ples je, kot smo videli zgoraj, lahko družabne narave, 379.828:793.3 za ples v dvoranah in drugih notranjih prostorih. Ima pa lahko različne vloge, npr. bogoslužno 26-536.6. Govorimo lahko o ljudskih plesih 394.3, o glasbi za plesne godbe 785.161, kar je dejansko vrstilec za glasbeno obliko. Imamo pa tudi različne možnosti opredelitve plesa v skupini 7, kjer so med drugimi umetnost giba 793.3, umetniški plesi 793.324, že omenjeni dvoranski družabni plesi 379.828:793.3 in tudi igre s petjem in plesom 796.13, kamor lahko razvrščamo različne priročnike za plesno vzgojo otrok (UDCMRF12).

• Ročna dela oziroma hobije lahko najdemo pod 379.82 in pod 745 za dekorativna ročna dela (UDCMRF12).

39 Kulturna antropologija. Etnografija. Šege. Navade. Tradicija. Način življenja

To je zadnji razred v oddelku družbenih ved. Obsega naslednje podrazrede (UDCMRF12):

391	Noša. Oblačila. Narodne noše. Moda. Okrasje
392	Šege in navade v zasebnem življenju
394	Javno življenje. Svetovljanstvo. Družabno življenje. Ljudsko življenje
395	Ceremonial. Družabni predpisi. Pravila o vedenju v družbi. Lepo vedenje [bonton]. Družbeni položaj. Naziv
398	Folklora (v ožjem pomenu)

Vsako tematiko iz tega razreda lahko razširimo z uporabo splošnih privesnih vrstilcev in s sestavljanjem vrstilcev, kot kaže nekaj primerov:

391-053.2 otroška oblačila (splošni privesni vrstilec za osebe) 391"329.7" nedeljska oblačila (splošni privesni vrstilec za čas) 391(497.57) istrska narodna noša (splošni privesni vrstilec za kraj) 391(=163.6) slovenska narodna noša (splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti) 392.73:061 Klubi za druženje (enostavni odnos med družabnostjo ter organizacijami in drugimi oblikami sodelovanja)

Podrazredi so povezani z različnimi drugimi oddelki, razredi in skupinami v glavnih tabelah. Med njimi naj opozorim na razlikovanje med ljudskimi in umetnimi zgodbami, pesmimi, igrami. Medtem ko ljudske pesmi označimo z vrstilcem 398.8, umetne postavimo pod književnost posameznih jezikov in jezikovnih družin 821-1. Knjiga slovenskih ljudskih pravljic bi bila označena z vrstilcem 398.2(=163.6)(02.053.2) za pripovedi in pravljice Slovencev za otroke. Knjiga slovenskih pravljic za otroke določenega pisatelja ali pisateljice npr. Ele Peroci pa bi bila označena z vrstilcem 821.163.6-93-343 za slovensko mladinsko književnost – pravljice.

Pri klasifikaciji ljudskega slovstva imamo tri možnosti: lahko glavnemu vrstilcu dodamo splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti ali splošni privesni vrstilec za kraj. Lahko pa oba splošna privesna vrstilca kombiniramo, kot je to pojasnjeno v poglavju o splošnih privesnih vrstilcih za rase, etnične skupine in narodnosti.

• Če želimo izpostaviti jezikovni oziroma rasni, narodni ali etnični vidik, bomo vrstilec oblikovali s priveskom za raso, etnično skupino ali narodnost (tabela 1f) na osnovi splošnega privesnega vrstilca za jezik, npr. slovenske ljudske pravljice za otroke 398.2(=163.6)(02.053.2).
• Če vežemo določeno ljudsko slovstvo na geografsko področje, bomo uporabili splošni privesni vrstilec za kraj (tabela 1e), npr. slovenske ljudske pravljice za otroke 398.2(497.4)(02.053.2).
• Če želimo izraziti oboje, tako krajevni kot tudi rasni, etnični ali narodni vidik, bomo uporabili splošni privesni vrstilec za rase, etnične skupine in narodnosti na osnovi splošnega privesnega vrstilca za jezik in na osnovi splošnega privesnega vrstilca za kraj, npr. rezijanske pravljice 398.2(=163.6:450.365), slovenske pravljice s Porabja 398.2(=163.6:439).

Privesek za rase, etnične skupine in narodnosti ali privesek za kraj se pri slovenskih ljudskih pravljicah uporabljata (večinoma) sinonimno, pogosteje se uporablja privesek za kraj. Privesek za rase, etnične skupine in narodnosti se uporablja predvsem pri ljudskem slovstvu, ki ga ne moremo geografsko vezati na eno državo, npr. arabske ljudske pravljice 398.2(=411.21), romske ljudske pravljice 398.2(=214.58). V primeru, da imamo publikacijo za otroke z ljudskimi pravljicami slovenskih Romov, bi zgradili vrstilec na osnovi splošnega privesnega vrstilca za jezik in splošnega privesnega vrstilca za kraj, dodali bi pa tudi splošni privesni vrstilec za obliko 398.2(=214.58:497.4)(02.053.2).

Imamo tudi primere, ko je ljudska pravljica prilagojena oziroma izdelana po načelih lahkega branja, npr. Zlata ptica v izdaji zavoda RISA(COBISS) je označena z vrstilcem za knjigo slovenskih ljudskih pravljic za osebe s težavami v duševnem zdravju 398.2(=163.6)(02.056.34). Sestavljanje vrstilca za knjige za določeno skupino uporabnikov je le s primerom prikazano v tabeli splošnih privesnih vrstilcev za obliko 1d (UDCMRF12). Gre pa za pripenjanje splošnega privesnega vrstilca za osebe iz tabele 1k (UDCMRF12). Splošni privesni vrstilec za osebe v takem primeru pripnemo s stično piko in ne zapišemo črtice, ki je sicer znak za splošne privesne vrstilce v tabeli 1k.

V delu == Skupina 5: Matematika in naravoslovne vede==

To je poleg oddelka 6 za uporabne znanosti, medicino in tehniko najobsežnejši oddelek v UDK. Oddelka 5 in 6 sta ostanek tradicionalne delitve na fiziko nežive in žive narave. Vendar zdaj oddelek 5 vsebuje tudi biologijo in ekologijo. Razvoj v matematiki in prirodoslovju v preteklem stoletju je pustil močan pečat v tem oddelku. Skokovit razvoj je razviden v številu hierarhičnih ravni in dolžini vrstilcev. Možnosti za izražanje sestavljenih pojmov s kombinacijo enostavnih vrstilcev je malo, medtem ko je posebnih privesnih vrstilcev precej. Oddelek se začenja s podrazredom 501 za dokumente, ki obravnavajo naravoslovje nasplošno. Sledi podrazred 502 Priroda, študij in varstvo prirode ter zaščita prirode in divjine (narava, študij in varstvo narave, zaščita narave in divjine). Ta je namenjen ekologiji kot študiju narave z vidika njenega varstva (podoben je podrazred 594 Splošna ekologija, le da je namenjen študiju vrst, njihovega okolja in njihovih združb), medtem ko je 504 Znanost o okolju namenjen študiju onesnaženja in drugih vplivov človekove dejavnosti na okolje in naravo.

Razred 51 Matematika se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev, ki se začenjajo s črtico -. Nato sledijo podrazredi 510 Osnove matematike in matematična logika, 511 Teorija števil, 512 Algebra, 514 Geometrija, 517 Analiza ter nekaj skupin od 519.1 Kombinatorika do 519.8 Operacijsko raziskovanje. V skupini 519.6 najdemo numerično analizo, programiranje in matematične vidike programiranja.

Razred 52 za astronomijo, astrofiziko, raziskovanje vesolja in geodezijo se začenja s skupinico posebnih privesnih vrstilcev. Med njimi sta dve izjemi. Prvi, 52-1/-8 za lastnosti, postopke in sestavne dele je uporaben samo pri podrazredih 520/524. Drugi, 52.08 za merjenje in merilne instrumente, pa izvira iz razreda 53 za fiziko in obravnava različne merilne metode in tehnike. Nekateri podrejeni razredi v okviru razreda 52 imajo še svoje posebne privesne vrstilce. Ta vzorčno organizirani razred (primer fasetne organiziranosti) se začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 520 Astronomski instrumenti in tehnika, ter 521 Teoretična astronomija, nebesna mehanika, temelji astronomije, teorija dinamične in pozicijske astronomije. Nato sledi faseta opisa nebesnih teles s podrazredoma 523 Sončni sistem in 524 Zvezde in zvezdni sistemi, vesolje. Nazadnje najdemo še faseto uporabne astronomije s podrazredi za navigacijo, geodezijo in kronologijo. V podrazredu 527 sta pomorska (navtična) in zrakoplovna (aeronavtična) astronomija in navigacija. V podrazredu 528 so opisani geodezija, topografska izmera, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje in kartografija. Opozoriti je treba, da ima vojaška topografija posebno mesto v skupini 623.6. V zadnjem podrazredu 529 razreda 52 pa najdemo nauk o času, koledarje in določanje časa.

Fizika v razredu 53 obsega naslednje podrazrede: 530 Osnove, 531/534 Mehanika, 535 Optika, 536 Termodinamika, 537 Elektrika in 539 Fizikalna zgradba snovi. V zadnjem podrazredu najdemo tudi jedrsko fiziko. Ves razred in nekateri podrazredi imajo veliko posebnih privesnih vrstilcev, to pa omogoča veliko sintetiziranja. Če je potrebno, lahko uporabimo oboje, v celotnem razredu veljavne posebne privesne vrstilce in tiste za posebno skupino, npr. umerjanje aparatov za opazovanje sledi elektronov 539.124.073.089 (539.124 elektroni – .073 aparati za opazovanje sledi delcev – .089 umerjanje, preverjanje).

V razredu 54 za kemijo moramo biti najprej pozorni na razloček med čisto kemijo, ta sodi sem, in kemijsko tehnologijo, ker sodi ta med uporabne vede v razred 66. Razred ima naslednje podrazrede: 541 Teoretična kemija 542 Praktična laboratorijska kemija, eksperimentalna kemija, preparativna kemija 543 Analitska kemija 546 Anorganska kemija 547 Organska kemija 548 Kristalografija 549 Mineralogija V okviru podrazreda 546 za anorgansko kemijo so našteti tudi vsi elementi v skupini nekovin in kovin v vrstnem redu rastočega atomskega števila. Za izražanje spojin navodilo priporoča uporabo ' apostrofa. Vendar pa slovenska skrajšana izdaja ne našteva vrstilcev za elemente z različno valenco, ki je potrebna pri izražanju spojin. Primer v tablicah navaja 546.561'131 za bakrov klorid, ki je sestavljen iz 546.56 za baker, 546.561 za enovalentni baker in 546.131 za klorovo kislino HCl . Bakrov klorid torej sestavljata enovalentni baker in '131 klorova kislina. Apostrof ima vlogo združevanja dveh ali več zelo podobnih vrstilcev. Pri sestavljanju pojmov z njim tisti del vrstilca, ki je enak pri vseh pojmih, zapišemo samo prvič, potem za apostrofom zapišemo samo različni del. Tudi v podrazredu organske kemije 547 je dovoljena uporaba apostrofa za izražanje spojin. Opozoriti pa je treba, da je v slovenskih razmerah tako podrobno označevanje z vrstilci UDK zelo redko. Knjižnice se običajno odločajo za splošnejše vrstilce in podrobnejše predmetne oznake. To je tudi razumljivo, saj je sestavljanje vrstilca za posamezno skupino že za same sestavljalce zapleteno, saj morajo dobro obvladati kemijo. Vprašljiva pa bi bila uporabnost sestavljenega vrstilca za spojine za uporabnike, ki ne poznajo zakonitosti gradnje UDK vrstilcev. Razred za kemijo se zaključi s kristalografijo v podrazredu 548 in mineralogijo v podrazredu 549.

V razredu 55 so geologija s sorodnimi vedami ter meteorologija. Razred se začenja z navodilom, da se geološki rezervati označujejo s sestavljenim vrstilcem 55:502.4, pri čemer je 502.4 vrstilec za rezervate in zaščitena ozemlja. Navodilo nas tudi pouči, da regionalno geologijo klasificiramo z vrstilcem 55(1/9), torej z ustreznim glavnim vrstilcem za geologijo in splošnim privesnim vrstilcem za kraj. Razred se začenja s teoretičnimi vidiki, kot so geofizika, geokemija, geobiologija in geološko raziskovanje v 550. Sledi splošna geologija v skupinah 551.1/.4. Sem sodijo zgradba Zemlje, vulkani in drugi geodinamični pojavi, erozija in podobni zunanji pojavi geodinamike in geomorfologija, ta pa obsega tudi kraške pojave, kot so jame in razpoke. Tako bi slovenske kraške jame označili z vrstilcem 551.44(497.4). Skupino 551.5 zavzema meteorologija, skupino 551.7 pa historična geologija z geološkimi obdobji. V skupini 551.8 najdemo paleogeografijo. Nauk o kamninah ali petrografija obsega podrazred 552. V ta razred sodi tudi proučevanje meteoritov kot kamnin, ne pa kot nebesnih teles ali pojavov. Nauk o rudah in njihovih nahajališčih pa sodi v podrazred 553. Razred se zaključuje s podrazredom 556 za hidrosfero oziroma vode nasploh. Podrazredi 557/559 še niso zasedeni.

Razred 56 za paleontologijo se povezuje z razredom 57 za biologijo pri opisu življenja in sicer s podrazredom 581 za paleobotaniko, ne pa pri sistematiki, ker jo uvrščamo v podrazred 561, in s podrazredom 591 pri paleozoologiji, razen pri sistematični paleozoologiji, ker sodi v podrazrede 562/569. Oba podrazreda se podrobneje delita tako po vzorcu botanike oziroma zoologije. Proučevanje fosilov ali izumrlih vrst sodi v razred 56, proučevanje sodobnih in neizumrlih vrst pa v zoologijo ali botaniko.

Biologija zajema razred 57. Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki označujejo raziskovalne metode in tehnike in jih smemo uporabljati tudi v razredih botanike, 58 in zoologije, 59. Prvi je podrazred 572 za antropologijo. Sem uvrščamo proučevanje nastanka človeka in človeških ras. Sledi podrazred 573 za splošno in teoretično bilogijo. 574 zajema splošno ekologijo v smislu opisa rastlinskih in živalskih vrst, njihovega okolja in združb. (V podoben podrazred 502 navadno uvrščamo študij podobnih okolij z vidika njihovega varstva.) Sledijo dednost v 575, citologija v 576, biokemija v 577, virologija v 578 in mikrobiologija v 579.

Botanika v razredu 58 se začenja s splošno botaniko v podrazredu 581, vanj sodijo rastlinska fiziologija in morfologija, rastlinske bolezni in podobno. S podrazredom 582 se začenja sistematika rastlin, v njem so našteti rodovi z latinskimi in slovenskimi imeni. Ime posamezne vrste ali podvrste v slovenskem ali latinskem jeziku lahko dodamo glavnemu vrstilcu. Enako strukturo ima zoologija v razredu 59. S tem je oddelek za naravoslovje zaključen. Biologija človeka je uvrščena v razred 61 za medicino.

Skupina 6: Uporabne vede, medicina in tehnologija

Zoologija v razredu 59 se zaključuje s skupino 599.9 za človeka. Vendar je obravnava človekove anatomije uvrščena v razred medicine 61, natančneje v podrazred 611 za anatomijo človeka. Razred medicine obravnava fiziologijo v 612, higieno v 613, javno zdravstvo v 614 in farmacijo v 615, preden preide na medicino kot tako. To obravnava v več podrazredih: v podrazredu 616 za patologijo in klinično medicino, 617 za kirurgijo, 618 za ginekologijo. Razred se zaključi z veterino v 619. Anatomija v 611 in fiziologija v 612 sta opremljeni z nizom posebnih privesnih vrstilcev. Podrazred 613 za higieno, osebno higieno in skrb za zdravje obravnava tematiko higiene prehrane, zdravilnih pijač, zdravih stanovanj in poklicnih nevarnosti. Podrazred 614 pa navaja pojme v zvezi z javnim zdravstvom in varstvo pred nezgodami, kot so sanitarna inšpekcija, gasilstvo, veterinarska higiena v klavnicah in podobno. Sledi podrazred 615 za farmacijo, navaja pa zdravila, njihovo pridobivanje ter fizioterapijo. Medicina v ožjem pomenu besede obsega podrazrede 616/618. Patologija in klinična medicina v podrazredu 616 se začenja z dolgim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, ki naštevajo različne bolezni, vzroke bolezni, bolnike, preiskave in zdravljenje. Če je kje potrebno razlikovati posamezne osebe ali zdravnike in paciente, lahko uporabimo splošne privesne vrstilce za osebe, npr. 616.24-052 za pljučnega bolnika in 616.24-051 za zdravnika pulmologa (oba sta splošna privesna vrstilca za osebe). S splošnimi privesnimi vrstilci za osebe po poklicni dejavnosti lahko izrazimo tudi medicino dela, npr. 616-057. Posebnim privesnim vrstilcem sledijo po organskih sistemih predstavljene bolezni od bolezni krvnega obtoka do bolezni živčevja. Posebna skupina so infekcijske bolezni. S posebnimi privesnimi vrstilci lahko izrazimo več vidikov in sicer tako, kot kažejo primeri: 616.12-053.9 starostne bolezni srca 616.4-056.7 dedne endokrine bolezni 616.28-089 kirurško zdravljenje ušesnih bolezni. Zobozdravstvo je zajeto v skupini 616.31 v okviru bolezni prebavil. Psihiatrija v skupini 616.89 sodi v okvir živčnih bolezni. V okviru podrazreda 617 za kirurgijo sta posebej našteti ortopedija in otorinolaringologija, medtem ko kirurgijo drugih delov telesa navajamo tako, kot so deli telesa predstavljeni v skupini za anatomijo. Porodništvo in ginekologija sodita v podrazred 618. Razred zaključuje podrazred 619 za primerjalno medicino in veterino, v njem pa navajamo vse v zvezi z boleznimi in zdravjem domačih živali. Posamezne bolezni domačih živali izražamo z vrstilci, sestavljenimi iz 619 in ustrezne bolezni iz podrazreda 616, npr. 619:616.63 za artritis pri domačih živalih. Veterinarsko medicino posameznih vrst domačih živali pa izražamo z odnosom 619 s primernim vrstilcem iz živinoreje 636, npr. veterina ali živinozdravstvo goveda 619:636.2. Bolezni divjih živali uvrščamo k zoologiji in sicer 591.2 tako, da ta vrstilec priredimo vrstilcu za vrsto, npr. 591.2:599.32 za bolezni glodalcev. Medtem ko specifične bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka, označimo s 591.2:616. Sem bi sodila steklina, vendar skrajšana slovenska izdaja nima primernega vrstilca in se zato temu ne bomo podrobneje posvetili.

Razred 62 je namenjen inženirskim vedam in tehniki nasploh. To je najobsežnejši razred v vsem klasifikacijskem sistemu. Tesno je povezan s fiziko, s kemijo, z geologijo v oddelku za naravoslovje pa tudi z različnimi tehnologijami v razredih 67 za kemične in sorodne industrije ter 68/ 69 za razne industrijske panoge in obrti. Ta razred se tudi ponaša z najdaljšim seznamom posebnih privesnih vrstilcev, delijo pa se v več skupin: 62-1 Splošne značilnosti strojev 62-2 Sestavni deli strojev 62-3 Elementi za krmiljenje tekočinskih tokov, pogonov, zapirala itd. 62-4 Stanje in oblika snovi, površin in predmetov 62-5 Obratovanje in regulacija strojev in procesov 62-6 Značilnosti strojev glede na gorivo in druge vire toplote 62-7 Oskrbovanje, vzdrževanje in nadziranje strojev in naprav 62-8 Značilnosti strojev glede na pogon 62-9 Pogonske karakteristike in okoliščine Vseh teh posebnih privesnih vrstilcev pa ne smemo uporabljati povsod v razredu 62. Pri vsakem je posebej navedeno, kje uporaba ni dovoljena. Poleg teh posebnih privesnih vrstilcev so v posameznih skupinah navedeni še lokalni posebni privesni vrstilci. Za lažjo predstavo je primeren kratek pregled tega obsežnega razreda: 620.1 Preiskava materiala 620.2 Blagoznanstvo 620.4+620.9 Električne centrale in energetika 621 Strojništvo nasploh 621.039 Jedrska tehnologija in energija 621.1 Proizvajanje pare in parni pogonski stroji 621.3 Elektrotehnika 621.38 Elektronika 621.39 Telekomunikacije 621.4 Toplotni pogonski stroji (razen parnih) 621.5 Pnevmatična energija in hladilna tehnika 621.6 Stroji in naprave za transport in skladiščenje plinov, kapljevin in sipkih materialov 621.7 Oblikovanje brez odrezavanja 621.8 Strojni elementi, prenos sile, prenašala in dvigala ter vezi in mazanje 621.9 Obdelava z odrezavanjem, obdelava pločevine 622 Rudarska tehnika 623 Vojna tehnika 624 Gradbeno inženirstvo (gradnja tunelov in mostov 625 Tehnika prometnih poti, gradnja železnic, cest in potov 626 Hidrotehnika – gradnja kanalov 627 Hidrotehnika – pristaniška in pomorska gradnja, vodne poti in hidroelektrarne 628 Zdravstvena tehnika, voda, sanitarna, ogrevalna, hladilna in svetlobna tehnika 629 Tehnika vozil V podrazredu 620 najdemo preiskavo materiala, blagoznanstvo, energetske centrale in energetiko. Preiskava materiala v skupini 620.1 vsebuje navodilo za podrobnejšo delitev merilnih postopkov in aparatov kot pri 53.08. Preiskovanje materialov pa lahko postavimo v odnos s preiskovanim materialom ali stvarjo, kot npr. 620.193:629.783 korozijska odpornost umetnih satelitov. Podrazred 621 je namenjen strojništvu, tja so uvrščene jedrska tehnika, elektrotehnika z elektroniko in mehanska tehnologija. Pozorni moramo biti posebej pri jedrski tehniki, 621.039. Čeprav se začenja s .0, ne gre za privesni vrstilec. Elektrotehnika v 621.3 je zelo kompleksna skupina. Začenja se z vrsto posebnih privesnih vrstilcev in z navodilom, da lahko poleg teh uporabimo tudi posebne privesne vrstilce iz razreda 62. Oboje pa lahko uporabimo tudi pri skupini za elektroniko, 621.38. Možno pa je tudi sestavljanje vrstilcev tako, da povemo za način uporabe električne energije, npr. daljinsko upravljanje prometne signalizacije 621.398:656.1.05 Skupina za telekomunikacije 621.39 v okviru elektrotehnike obsega telegrafijo, telefonijo, radijske in video komunikacije ter tehniko daljinskega vodenja. V skupini 621.4 so toplotni pogonski stroji, kot so motorji z notranjim izgorevanjem, ne pa parni stroji, ker imajo svoj podrazred 621.1. Sem sodita tudi pnevmatična in hladilna tehnika. Stroji in naprave za transport plinov, tekočin in sipkih materialov so v skupini 621.6. Take naprave so črpalke, ventilatorji in podobno. Oblikovanje brez odrezavanja v skupini 621.7 obsega vlivanje, kovanje in podobno. Strojni elementi pa so našteti v skupini 621.8. Obdelava z odrezavanjem v skupini 621.9 zaključuje ta podrazred. Rudarska tehnika obsega celoten podrazred 622, vojna tehnika pa 623. Podrazred 624 za gradbeno inženirstvo tvori spet drugo obsežno poglavje. Z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev izražamo: 624.01 Zgradbe po gradivu in načinu gradnje 624.03 Velikost, življenjsko dobo, lego in obliko zgradb 624.04 Grafično in analitično statiko za raziskave in izračun zgradb 624.05 Situacije, organizacijo in ureditev gradbišča ter gradbene postopke 624.07 Gradbene elemente Gradnje se začenjajo s skupino 624.1 za inženirske nizke gradnje, zemeljske in temeljne gradnje ter gradnje tunelov. Sledijo mostovi v skupinah 624.2/.8. Te lahko podrobneje opredelimo z vzpostavljanjem odnosa z vrstilcem, ki označuje namembnost mostu, npr. 624.21:625.1 za železniške mostove, saj vrstilec 625.1 pomeni železniške proge. Podrazred 625 je namenjen tehniki prometnih poti, železnicam in cestam. Podrazred 626 je namenjen hidrotehniki, urejanjem kanalov za urejanje vodnega režima, vodotokov, plovbe in urejanje kmetijskih zemljišč. Podrazred 627 pa obravnava regulacijska dela ob rekah za plovbo, urejanje pristanišč in morskih plovnih poti ter dolinske pregrade in hidroelektrarne. Podrazred 628 obravnava oskrbo z vodo, kanalizacijo in druge odplake, zbiranje in odstranjevanje smeti in drugih odpadkov, klimatizacijo in svetlobno tehniko. Razred 62 se zaključuje s podrazredom 629 za tehniko vozil. Posebni privesni vrstilci navajajo vrste vozil in njihove dele ter opremo. V skupinah od 629.1/.7 so obravnavana kopenska, vodna, železniška, zračna in vesoljska vozila.

Razred 63 je namenjen kmetijstvu ter sorodnim vedam in tehnologijam. Začenja se s podrazredom 630 za gozdarstvo. Zvezdica (*) in navodilo povesta, da v Sloveniji uporabljajo za podrobnejšo klasifikacijo gozdarstva Oxfordsko gozdarsko klasifikacijo. Sledi kmetijstvo v ožjem smislu v podrazredih 631/635. Podrazred 631 vsebuje splošna vprašanja, kot so organizacija kmetijskih skupnosti in dela, obratovalna poslopja, orodja in stroji ter proizvajanje pogonske sile in transport v kmetijstvu. Kmetijskim strojem je namenjenih nekaj posebnih privesnih vrstilcev, ki opredeljujejo vrsto orodja glede na dela, kombinacije strojev in pogon. Tako bi tradicionalni plug za konjsko ali volovsko vprego označili s sestavljenim vrstilcem 631.312.071.4, kjer 631.312 pomeni pluge, .071.4 pa je posebni privesni vrstilec za vprežno orodje. Pedologiji (raziskovanju prsti, tal) je namenjena skupina 631.4, medtem ko sodi gnojenje v skupino 631.8. Posamezna kmetijska dela (npr. cepljenje, sajenje ali mlatev) pa so našteta v skupini 631.5. Poljedelske tehnike, kot sta krčenje in namakanje, pa sta v skupini 631.6. Poškodbam in boleznim rastlin je namenjen podrazred 632. V podrazredu 633 pa so naštete posamezne poljščine. Podrazred 634 je namenjen sadjarstvu, 635 pa vrtnarstvu. Oba podrazreda sta razdeljena glede na gojene rastline. Podrazred 636 je namenjen živinoreji. Obravnava skupine domačih živali od goveda prek kokoši do mačk in kožuhovinarjev. Gojenje živali, ki niso naštete v podrazredu, lahko izrazimo z odnosom z vrstilcem iz biologije ali zoologije, npr. 636:598.14 za gojenje krokodilov. Če ne potrebujemo tako podrobne opredelitve, je lahko dovolj skupina 636.98 za plazilce in druge vretenčarje, ki jih gojijo ljudje, pa niso izrecno našteti v okviru živinoreje. 637 je podrazred za proizvode iz domačih živali in divjadi, torej mlekarstvo, sirarstvo, jajca, meso in podobno. V podrazredu, ki je namenjen gojenju žuželk in drugih členonožcev, je za nas pomembno čebelarstvo v skupini 638.1. Podrazred 639 obsega lov, ribištvo, ribogojstvo, gojenje drugih vodnih organizmov. Ribištvo kot gospodarsko dejavnost v skupini 639.2 je treba razlikovati od športnega ribolova v 799.

Po proizvodnji hrane nekako logično sledi razred 64 za gospodinjstvo, kjer najdemo poleg vrst gospodinjstev (sem sodijo npr. gostišča) tudi živila in njihovo pripravo ter obede in posodo. Razred se začenja z navodilom, da lahko pri obravnavanju posameznih naprav in strojev v gospodinjstvu uporabimo delitev iz 62-1/-9. Sledi vrsta posebnih privesnih vrstilcev, ki izražajo način dela, stanje gospodinjstva, planiranje, vodenje, velikost in podobno. Vrste gospodinjstev so naštete v podrazredu 640, priprava živil pa v 641. Obedi in namizna posoda sodijo v podrazred 642. V podrazredih 643/645 so stanovanje, njegova oprema in naprave za zdravje in udobnost v stanovanju. V pododdelku 646 je mesto za oblačila, njihovo vzdrževanje ter nego telesa. Pranje in čiščenje je še posebej obravnavano v podrazredu 648. Kemično čiščenje v podrazredu 646 je namenjeno samo oblačilom, medtem ko je kemično čiščenje v 648 lahko namenjeno tudi drugim predmetom, kot so odeje in podobno. Razred zaključuje podrazred 649 za domačo nego otrok in bolnikov ter skrb za goste. Ta razred ne obravnava dietetike, ker sodi ta v okvir medicine pod 613. Proizvodnja hrane pa sodi h kmetijstvu in živinoreji v razredu 63 ali pa v živilsko tehnologijo v podrazredu 664.

Razred 65 združuje pojme iz vodenja in organizacije poslovanja v industriji, trgovini in prometu. Razred se začenja z dolgo vrsto posebnih privesnih vrstilcev, ki obravnavajo metodologijo in teorijo organizacije in začenjajo s .0. Prvi podrazred, 651, je namenjen pisarniškemu delu, tehniki in organizaciji pisarniškega dela. Vključuje poslovne spise, korespondenco, kartoteke, pisanje in razmnoževanje ter drugo. Podrazred 654 uvaja službo obveščanja in telekomunikacije, vanj sodijo telefonija, radio in televizija. V ta podrazred uvrščamo sporočila, oddaje ter njihovo pripravljanje in organizacijo. Oprema, ki telekomunikacije omogoča, pa sodi v podrazred 621. V podrazredu 654 je dovoljena uporaba posebnih privesnih vrstilcev 62-1/-8. V podrazredu 655 najdemo grafično industrijo, tiskarstvo, založništvo in knjigotrštvo. 656 je namenjen transportnim storitvam ter organizaciji in kontroli prometa, ob kopenskem, vodnem in zračnem prometu sodi semkaj tudi poštna služba. V tem podrazredu lahko razen vrste posebnih privesnih vrstilcev koristno uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za kraj in čas. Računovodstvu in knjigovodstvu je namenjen podrazred 657. V podrazredu 658 za ekonomiko in organizacijo podjetja ter trgovinsko tehniko lahko uporabljamo posebne privesne vrstilce 65.0. Koristni so tudi splošni privesni vrstilci za vidik in osebe. Ta podrazred moramo ločiti od razreda 33 za gospodarstvo in ekonomijo. V podrazred 658 uvrščamo tematiko organizacije in vodenja podjetja, ne pa drugih ekonomskih vidikov. Skupine 658.6/.9 krijejo trgovino. Podrazred 659 pa je namenjen reklami in stikom z javnostjo.

Tudi razred 66 za kemijsko tehniko, kemične in sorodne industrije se začenja z zelo obsežnim seznamom posebnih privesnih vrstilcev za različne vidike. Uporabljamo lahko priveske 62-2, 62-4/-6, 62-8/-9 ter: 66.01 Kemijsko inženirstvo in postopki 66.02 Kemični postopki in oprema 66.04 Toplotni obdelovalni postopki 66.06 Kemijska tehnologija tekočin 66.07 Kemijska tehnologija plinov 66.08 Fizikalni in fizikalno-kemični postopki in oprema 66.09 Kemičnotehnične reakcije Ta razred je soroden s kemijo v razredu 54. V razred 54 sodi bazična kemija, medtem ko sodijo v razred 66 uporabni, industrijski postopki in proizvodi. V podrazredu 661 so kemični izdelki v ožjem pomenu, kot so gnojila in pesticidi, mila in drugi organski in anorganski kemični proizvodi. Posebej in sicer v podrazredu 662 so obravnavani eksplozivi in goriva s kurilno tehniko. Tehnična mikrobiologija pa sodi v podrazred 663. Sem sodjo vinarstvo, pivovarstvo in žganjarstvo pa tudi proizvodnja brezalkoholnih pijač, tobaka, kave in mamil. Proizvodnja in konzerviranje živil sta združeni v podrazredu 664. Olja in druge maščobe, ki niso za hrano, so uvrščeni posebej v 665. Sem sodijo tudi izdelki iz naftnih derivatov, lepila in guma. Za steklo, keramiko, cement, umetni kamen in podobno je namenjen podrazred 666. Barvilska industrija pa je uvrščena v podrazred 667. Zadnji od podrazredov je 669 za metalurgijo, kovine in zlitine. Ta ima vrsto posebnih privesnih vrstilcev, od katerih so nekateri podobni tistim iz 62-1/-9, ostali pa so drugačne narave, čeprav začenjajo s črtico in enako številko. Kovine so tudi naštete in očitna je podobnost z razredom 54. Zavedati se je treba, da gre v razredu 54 za kovine kot dele spojin ali dejavnike pri reakcijah, v podrazredu za metalurgijo pa za uporabo kovin za izdelavo različnih uporabnih predmetov. Pri neželeznih kovinah lahko uporabljamo apostrof ' za izražanje zlitin.

Razreda 67/68 sta namenjena raznim industrijskim in obrtniškim panogam ter mehanski tehnologiji. V kratkem pregledu teh dejavnosti najdemo: 671 Zlatarstvo, predmeti iz plemenitih kovin in dragih kamnov 672 Predmeti iz železa in jekla 673 Predmeti iz neželeznih kovin razen plemenitih 674 Lesna industrija 675 Usnjarska industrija 676 Industrija papirja 677 Tekstilna industrija 678 Industrija gume in plastike 679.8 Industrija kamnov 679.9 Različne naravne snovi za obdelavo (npr. korale, školjke) 681 Fina mehanika 682 Kovaštvo 683 Ključavničarstvo, svetila in pečarstvo 684 Industrija pohištva 685 Sedlarstvo, čevljarstvo, rokavičarstvo, predmeti za igro (žoge) 686 Knjigoveštvo, izdelovanje ogledal in pisalnega pribora 687 Oblačilna in kozmetična industrija 688 Umetno strugarstvo, igrače in okrasni predmeti 689 Tehnično in ročno ljubiteljsko delo Razred v celoti pa tudi posamezni podrazredi imajo posebne privesne vrstilce za izražanje različnih prodrobnejših sestavljenih pojmov. Predmete in materiale pa lahko izražamo tudi z izražanjem odnosa, tako npr. 685.51:677.545 za kovčke iz bambusa. Razred 68 našteva v glavnem izdelke iz materialov, pridobljenih v razredih 66 in 67. Razred 69 za gradbeništvo zaključuje oddelek 6. Našteva gradbene materiale, obrniške panoge in dela. Industrijska priprava gradbenega materiala sodi v 66/67. Gradnja mostov, cest, železnic, tunelov in pristanišč pa sodi v razred 62. Sorodna je tudi arhitektura, kamor pa sodijo vprašanja oblikovanja zgradb in sodi v razred 72 (več o tem pozneje). Razred se začenja z vrsto posebnih privesnih vrstilcev. Za zgradbe po gradivu in načinu gradnje uporabljamo posebne privesne vrstilce 69.01, ki izhajajo iz 642.01. Sledijo še posebni priveski za velikost, lego in obliko zgradbe (npr. stolpnice) ter za gradbišča in njihovo ureditev (npr. gradbeni odri). Prvi podrazred velja gradivom in gradbenim delom, 691. Med gradivi srečujemo umetni kamen, njegova proizvodnja pa sodi v razred 67. Gradbeni elementi so našteti v podrazredu 692. Sledi faseta za različne gradbene obrti. Zidarstvo in sorodne obrti so v podrazredu 693, tesarstvo in gradbeno mizarstvo pa v 694. Sanitarne, plinske in druge napeljave so skupaj z ustreznimi obrtmi uvrščene v 696, ogrevanje, zračenje in hlajenje pa v 697. Druge gradbene obrti, kot so slikarstvo in stavbno steklarstvo, sodijo v podrazred 698. Zadnja je skupina 699.8 za zaščito (varstvo) objektov pred ognjem, tresljaji in za različne izolacije.

Skupina 7: Umetnost, razvedrilo in šport

Oddelek se začenja z dvema navodiloma. Dela določenih umetnikov lahko uvrščamo pod določeno umetnost in umetnikovo ime, kot kaže primer v tablicah: 75Rubens za Rubensove slike. Za osebe v zvezi z umetnostjo pa lahko uporabljamo splošne privesne vrstilce –05. Sledi dolg seznam posebnih privesnih vrstilcev, za katere pa navodilo že v začetku navaja, da ne veljajo v razredu 77, medtem ko lahko imajo v razredih 78 in 79 drugačen pomen. Posebni privesni vrstilci so razdeljeni v naslednje skupine: 7.01 Teorija in filozofija umetnosti, estetika 7.02 Umetniška tehnika 7.03 Umetnostni slogi in stilna obdobja 7.04 Snov in vsebina umetniške upodobitve 7.05 Uporaba umetnosti 7.07 Poklici in dejavnosti v zvezi z umetnostjo in razvedrilom 7.08 Značilne oblike, kombinacije umetniških del Teorija umetnosti obravnava pojme, kot ja npr. harmonija. Pri umetniški tehniki so navedeni materiali in orodje ter podobno. Umetnostni slogi, označeni s priveskom 7.03, obsegajo predzgodovinsko umetnost, predkolumbijsko umetnost, evropske sloge in podobno. Zlasti zgodovinske sloge je včasih lažje opisati z imenom, npr. renesansa, kot pa z letnico. Vendar slogi ne izključujejo uporabe privesnih vrstilcev za kraj in čas, kar je zlasti za novejšo umetnost primernejše. Dodamo lahko tudi umetnikovo ime, zlasti če gre za kakšnega mnogostranskega umetnika, npr. Michelangela. Njegova dela lahko klasificiramo na tri načine: 7MICHELANGELO Michelangelova umetnost 7.071(450)"1475-1564" italijanski umetniki med 1475 in 1564 7.034(450) italijanska renesančna umetnost Vsebina umetniške upodobitve so lahko portreti ljudi, resnične ali izmišljene živali, simboli, nefigurativna umetnost ipd. Uporaba umetnosti, ki jo uvaja privesni vrstilec 7.05, uvaja povezovanje umetnosti z industrijo in domom. To povezovanje prikažemo s simbolom za odnos, dvopičjem, npr. umetnost gledaliških kostumov 7.05:687.16. Posebni privesni vrstilec za poklice in dejavnosti v umetnosti 7.07 ne velja v razredu 77 za fotografijo. Ta skupina izraža profesionalne in amaterske ustvarjalce, kritike, ljubitelje in zbiralce ter trgovce in podobno. Navodilo pa nam dovoljuje uporabljati sestavljeni vrstilec 7.07:929 A/Ž za biografije posameznikov iz teh dejavnosti, npr. 796.332.073:929FERK M. za Vijola Miha : življenjepis zvestega nogometnega navijača. S posebnim privesnim vrstilcem 7.077 pa lahko izrazimo tudi amaterje v določeni dejavnosti v oddelku 7. Posebni privesni vrstilec 7.08 pa obravnava kombinacije umetniških del, je predvsem uporaben in podrobneje razložen pri 78.08, privesku za oblike glasbenih del. Privesek 7.09 uvaja še druge oblike umetniških del, kot so uprizoritve, natečaji, filmske upodobitve in radijski ter televizijski posnetki. Televizijski prenos operete bi označili tako: 782.8.097. Prav ta privesek pa je tudi posebej naveden pri športu za televizijske prenose športnih prireditev. Razred 71 uvaja pojme za prostorsko urejanje, regionalno planiranje, urbanizem in oblikovanje krajine. Podrazred 711 obravnava prostorsko urejanje, regionalno planiranje in urbanizem, torej planiranje mest, naseljevanja, uporabe prostora in planiranje komunikacij v njih in med njimi. Pri izražanju takih pojmov so običajni splošni privesni vrstilci za kraj. Poseben podrazred, 712, je namenjen oblikovanju krajine, vanj sodi urejanje, planiranje in oblikovanje zelenih površin, kot so parki, igrišča, pa tudi narodni parki in kmetijska zemljišča kot del krajinske podobe. V podrazredu 718 je posebej opredeljeno planiranje in urejanje pokopališč, ker jih moramo razlikovati od pokopališč pri javnem zdravstvu (614.61), javni upravi (351.776) in arhitekturi (726.8). Pri javnem zdravstvu so pokopališča obravnavana z vidika javne higiene in ravnanja z umrlimi. V okviru javne uprave obravnavamo pokopališča z vidika skrbi lokalne uprave za javno zdravje. V okviru 718 planiramo prostor za pokopališča in jih urejamo kot prostor. Pri arhitekturi pa govorimo o arhitekturnih elementih na pokopališčih, kot so mrliške vežice, krematoriji in grobnice. Razred 72 je namenjen arhitekturi. Navodilo nas najprej opozori na razloček med gradbeništvom, kot izvedbenim vidikom graditeljstva in arhitekturo, kot oblikovalnim in umetniškim vidikom. V razredu lahko uporabljamo vrsto posebnih privesnih vrstilcev. Med njimi so nekateri iz seznama na začetku oddelka 7 ponovno navedeni, drugi pa imajo samo napotilo na nadaljnjo delitev na začetku tega oddelka. Sledi podrazred za načrtovanje stavb nasploh, nato pa se v naslednjem podrazredu, 725, zvrstijo zgradbe po namenu. Razred se zaključi s posebnimi podrazredi za cerkveno arhitekturo (726), zgradbe za vzgojo, izobraževanje, raziskovanje in kulturno udejstvovanje (727) in stanovanjske zgradbe (728). Razred 73 za kiparstvo in sorodne umetnosti je kratek, vendar pisan. Tu se ob umetniškem kiparstvu v ožjem smislu izdelovanja kipov nahajajo tudi numizmatika, umetniško oblikovanje keramike – torej lončarstvo - in umetniško oblikovanje kovin od zlatarstva do kovaštva. Sorodni pojmi sodijo v podrazred 749, saj zajema obrt umetniškega mizarstva, pečarstva in oblikovanja svetil. Ločiti moramo tudi zlatarstvo in kovaštvo kot industrijo v podrazredih 671/673. V oddelek 7 sodijo pojmi z vidika umetnosti, v oddelek 6 pa pojmi z vidika proizvodnje in industrije. Risanje, naj bo umetniško ali tehnično, sodi v razred 74. Razred pa zajema še več drugih dejavnosti. Podrazredi 745/749 so namenjeni uporabnim umetnostim in umetni obrti kot so umetniško tkanje, ženska ročna dela, oblikovanje notranje opreme prostorov, umetniško oblikovanje stekla in umetno mizarstvo. Pri umetniškem oblikovanju različnih materialov moramo biti pozorni na sorodne pojme. Lesna industrija sodi v 674, umetniško mizarstvo v 749, umetniško oblikovanje lesa (npr. posode, kipcev) pa v 745. Navodilo tudi pravi, da lahko izrazimo umetniško izdelovanje določene vrste izdelka s pomočjo kombinacije z glavnim vrstilcem iz oddelka 6, npr. umetniško tkanje kravat 745.52:687.37. Tudi razrede samega oddelka 7 lahko priredimo v tem smislu, npr. notranja oprema knjižnic 747:725.8. Slikarski umetnosti je namenjen razred 75. Za grafiko je namenjen poseben razred 76, za fotografijo pa 77. Pri fotografiji nam navodilo pove, da za pojme v zvezi z aparati uporabljamo posebne priveske 62-1/-5 in 62-7/-8. Uporabljamo pa lahko le nekatere posebne priveske s .0 iz oddelka 7, ki so posebej navedeni na začetku razreda 77. V okvir fotografije sodi tudi kinematografija in to z vidika tehnike in snemanja filma. Zelo tesna zveza med fotografijo in tehniko v oddelku 6 je vidna tudi pri fotolitografiji. Ta fotografski postopek za izdelavo tiskarskih plošč namreč ni opredeljen pri tiskarstvu v podrazredu 655, temveč samo v 776. Glasba v razredu 78 se deli v glasbeno teorijo (781), posamezne vrste glasbe (782/785) in glasbo za posamezne instrumente (786/789). Tu veljajo posebni privesni vrstilci .0, ki veljajo zgolj za ta razred. Zabava, igre in šport v razredu 79 zaključujejo oddelek. Tu velja najprej opozoriti, da lahko tako zabavo kot igre in športe delimo glede na osebe s splošnimi privesnimi vrstilci. Prvi podrazred, 791, je namenjen javnim zabavam in predstavam kot so tudi kino predstave, pustne zabave, luna parki in cirkusi. Sledi gledališka umetnost v podrazredu 792. Tu je dolga vrsta posebnih privesnih vrstilcev s .0 posebej prilagojenih za gledališče. Družabne zabave in plesi sodijo v podrazred 793. Namizne igre (npr. poker) in igre na deski (npr. šah) sodijo v podrazred 794. Razni športi pa so navedeni v 796. Tudi tu so nekateri posebni privesni vrstilci s .0 iz začetka oddelka 7 prilagojeni posebej za šport. Vodni športi in športi z živalmi sodijo v svoja ločena podrazreda. Posebej sta opredeljena športni ribolov in strelstvo, da ju ločimo od gospodarskih panog ribolova in lova.

Primeri

7.01 Teorija in filozofija umetnosti. Principi oblikovanja, proporcev, optičnega učinka

Peña Esclusa, A.: Klasična umetnost in kulturni marksizem (COBISS)[22]

7.02 Tehnika. Obrtna spretnost

Križnar, A.: Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem (COBISS)[23]

7.03 Umetniška obdobja in faze. Šole, stili, vplivi

Cankar, I.: Uvod v umevanje likovne umetnosti. Sistematika stila (COBISS)[24]

7.04 Motiv in vsebina umetniške upodobitve. Ikonografija. Ikonologija. Posameznosti in dovršitve. Dekoracija. Okras

Pinterič, U.: Grajsko kamenje (COBISS)[25]

7.05 Uporaba umetnosti (v industriji, trgovini, doma, v vsakdanjem življenju). Industrijsko, komercialno oblikovanje itd.

Amalietti, S.: Dizájn : inovativni modeli dela naslednjih generaciji (COBISS)[26]

7.06 Različna vprašanja v zvezi z umetnostjo

Hlebš, J.: Estetika moderne umetnosti (COBISS)[27]

718 Pokopališča. Grobišča. Krematoriji. Ostali prostori za odpravo mrtvih (načrtovanje, oblikovanje, vzdrževanje itd.)

Hazler V.: Dediščina spomenikov prve svetovne vojne: vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki, in spominska znamenja (COBISS)[28]

72 Arhitektura

Čerpes, I., Dešman, M. in Krajcar, V: Arhitektura za ljudi: teze za arhitekturno politiko Slovenije (COBISS)[29]

73 Likovna umetnost (kiparstvo in umetna obrt)

Mlakar, S. in Podlipnik, Z.: Ustvarjalki iz Gornjesavske doline (COBISS)[30]

74 Risanje. Oblikovanje. Uporabna umetnost

Muc, D.: Dušan Muc: risbe (COBISS)[31]

75 Slikarstvo

Marjan, J. in Mastnak, M.: Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije (COBISS)[32]

76 Grafična umetnost. Grafika

Vodopivec, I. Vivitur ingenio : renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem (COBISS)[33]

77 Fotografija in podobni postopki

Živulovič, B.: Borut Živulović : fotografije : Galerija Lek, 7. junij - 11. september 2023 (COBISS)[34]

78 Glasba

Omerzel, M.: Čarobni zvoki Vedunov in kako do blagodejne glasbe duhovnih zgodb in pravljic (COBISS)[35]

780.616.433 Klavirji (pianina, klavirji)

Pucihar, Ilonka: Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in stategije pouka klavirja (COBISS)[36]

781 Teorija glasbe

Vrhunc, L. Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijko ustvarjalnost zadnjih desetletij (COBISS)[37]

79 Razvedrilo. Zabava. Igre. Šport

Zgodovina in razvoj pedagogike in andragogike igre (COBISS)[38]

791 Kinematografija. Filmi

Javrh, P.: Uporaba izobraževalnih filmov za razvoj temeljnih zmožnosti (COBISS)[39]

792 Gledališče. Gledališke predstave

Vrtovec Beno, A.: Od ljudskega gledališča do uprizarjanja dediščine (COBISS)[40]

794 Namizne igre in igre na deski (miselne, spretnostne in priložnostne)

Prgić, J.: Najboljše timske igre za vsako skupino (COBISS)[41]

796 Igre na prostem in rekreacija. Fizične vaje. Igre z žogo. Gimnastika. Atletika. Kolesarski športi. Borilni športi. Zimski športi

Zalokar, L.: Dirka od bloka do drevesa: eseji o športu, morali, dopingu in nevednosti (COBISS)[42]

Skupina 8: Jezikoslovje in književnost

Oddelek je leta 1995 doživel globoke spremembe, ki jih velja upoštevati. Razred 80 je namenjen jezikoslovju in književnosti nasplošno ter filologiji. Uvedejo ga pomožne vede in viri za filozofijo ter prozodija. Navodilo priporoča klasificiranje prozodije posameznih jezikov s prirejanjem vrstilcev 811:801.6 za jezikoslovne študije in 821:801.6 za literarne študije. Pri tem so v okviru 811 našteti posamezni jeziki, v 821 pa književnosti v posameznih jezikih. Če je primerno, lahko uporabimo tudi splošne privesne vrstilce za obliko. Razred 81 našteva jezikoslovje in jezike posameznih narodov. Začenja z zelo dolgim nizom posebnih privesnih vrstilcev. Ena skupina teh posebnih priveskov začenja s –1/–2. Ti opredeljujejo šole in smeri v jezikoslovju (-1) ter razdelitev jezikov po razvitosti (-2). Druga skupina z apostrofom pa opredeljuje praoblike in razvojne stopnje jezikov ('0), semiotiko ('2), matematično in uporabno jezikoslovje, fonetiko, slovnico, pisavo in drugo ('3) ter besediloslovje ('4). Poleg tega lahko glavne vrstilce iz tega razreda prirejamo z glavnimi vrstilci od drugod, npr 81:1 za filozofijo jezika. V okviru podrazreda 811 so najprej ponovljeni nekateri najpogostejši posebni privesni vrstilci, ki so predstavljeni v začetku razreda in obravnavani v prejšnjem odstavku. Navodilo tudi pove, da od tu pridobimo nove splošne privesne vrstilce za jezik in sicer tako, da začetek vrstilca 811 nadomestimo z enačajem, npr. iz vrstilca 811.163.6 za slovenščino dobimo =163.6 za slovenski jezik. Razred 82 obravnava književnosti. Filološki vidik književnosti označujemo s prirejanjem z vrstilci iz podrazreda 801, lingvistični vidik pa s pomočjo prirejanja z vrstilci iz podrazreda 811. Podrobnosti lahko izražamo tudi s splošnimi privesnimi vrstilci in z uporabo glavnih vrstilcev iz drugih strok. Literarno teorijo označujemo s posebnim privesnim vrstilcem iz skupine .0, ki ga ovesimo posamezni književnosti. Nekatere teorije in šole bolje označujemo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj ali čas, lahko tudi obema. Jezikovne izvore pa označujemo s posebnim priveskom, ki se začne z '0. Književnosti v posameznih jezikih izražamo tako, da v vrstilcu za jezikoslovje iz podrazreda 811 nadomestimo eno številko v 821, npr. iz vrstilca za slovenščino 811.163.6 tvorimo vrstilec za slovensko književnost 821.163.6. Literarne oblike, vrste in zvrsti izražamo s posebnimi privesnimi vrstilci, ki niso doživeli sprememb in jih lahko črpamo iz 3. izdaje slovenskih tablic. Tako sestavimo vrstilec za slovenski kriminalni roman 821.163.6-312.4. Mladinsko in otroško književnost po novem izrazimo s posebnim privesnim vrstilcem –93, torej slovensko mladinsko dramatiko izrazimo z sestavljenim vrstilcem 821.163.6-93-2. Dela posameznih avtorjev označujemo z določeno književnostjo, zvrstjo in imenom avtorja, npr. slovenska mladinska lutkovna igrica Svetlane Makarovič 821.163.6-93-252.5MAKAROVIČ S. Ponekod, kjer se jezik književnosti in država ne ujemata, uporabimo splošni privesni vrstilec za kraj. Tako književnost pripadnikov manjšin v Sloveniji sestavimo iz vrstilca za ustrezno književnost in priveska za kraj, npr. 821.131.1(497.4) za italijansko književnost v Sloveniji in 821.511.141(497.4) za madžarsko književnost v Sloveniji. Na enak način je označena zamejska slovenska književnost: slovenska književnost, ustvarjena v Italiji, je označena z vrstilcem 821.163.6(450), tista iz Avstrije pa z 821.163.6(436). Nekoliko drugače ločujemo sodobno in antično književnost. Starogrška in moderna grška književnost se ločujeta s posebnim privesnim vrstilcem za praoblike in razvojne stopnje jezika '0 in sicer: 821.14'02 za starogrško književnost in 821.14'06 za moderno grško književnost.

Primeri

808.1 Avtorstvo. Literarna dejavnost in literarni postopek

Blatnik, A.: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do natisa (COBISS)[43]

808.543 Pripovedovanje

Baloh, B. in Kobal, S.: Povej mi zgodbo: strokovna monografija s podpornimi strategijami za ustvarjalno pripovedovanje (COBISS)[44]

81 Jezikoslovje [lingvistika] in jeziki

Lecercle, J.-J.: Marksistična filozofija govorice (COBISS)[45]

811 Jeziki

Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika [Elektronski vir] (COBISS)[46]

811.161.1 Ruščina

Karʹbovskij, A. S.: Russko-slovenskij razgovornik = Rusko-slovenski priročnik za aktivno komuniciranje : slovenščina (COBISS)[47]

82 Književnost [literatura]

Podarjamo vam pesem : [zbornik pesmi finalistov] / Pesniški turnir 2019, Maribor, 26. aprila 2019 (COBISS)[48]

82-3 Pripovedništvo

Pompe, A.: Osupljiva moč zgodbe (COBISS)[49]

82-93 Književnost za otroke. Mladinska književnost

Seznam odličnih mladinskih knjig za leto 2015 : zlate hruške (COBISS)[50]

821.113.5 Norveška književnost

Petterson, P.: V Sibirijo (COBISS)[51]

Skupina 9: Geografija, biografija in zgodovina

Zadnji oddelek UDK se začenja s podrazredom 902 za arheologijo. Sem uvrščamo metode in tehniko študija starih civilizacij na osnovi izkopavanj in interpretacije materialnih ostankov. Zgodovina teh civilizacij sodi v 93/99. V 903, podrazred za prazgodovino, prazgodovinske najdbe, artefakte in starine, uvrščamo najdbe o posameznih prazgodovinskih kulturah. Podrobneje jih opredeljujemo s splošnimi privesnimi vrstilci za delitev časa v geologiji, arheologiji in kulturi "6". Kulturne ostanke oziroma starine starega, srednjega in novega veka pa uvrščamo v podrazred 904. V podrazredu 908 za domoznanstvo opisujemo splošni opis posameznih dežel in njihovih prebivalcev. Te dežele izrazimo s splošnim privesnim vrstilcem za kraj in sicer tako, da oklepaj izpustimo, npr.domoznanski opis Slovenije 908.497.4. Eden od dveh velikih razredov v tem oddelku je 91 za zemljepis, geografijo, raziskovanje zemlje in posameznih dežel, potovanja in regionalno geografijo. Sem uvrščamo dela z geografsko vsebino. Dela, ki obravnavajo nek drug, na določen kraj omejen pojem označujemo z ustreznim vrstilcem za tak pojem in splošnim privesnim vrstilcem za kraj. Teoretični vidiki geografije so v podrazredih 910/913. Opise posameznih dežel pa najdemo v podrazredih 914/919. Tu so vrstilce sestavljamo tako, da začetku vrstilca 91 dodamo posebni privesni vrstilec za kraj (3/9) iz tabele Ie. Upoštevati moramo spremembe v posebnih privesnih vrstilcih za kraj iz leta 1995 in ustrezno prilagoditi tudi vrstilce za regionalnogeografski opis posameznih dežel, npr. 914.974 za samostojno Slovenijo in 914.971.2 za Socialistično republiko Slovenijo. 929 je podrazred za biografske in podobne študije, kot so genealogija, heraldika in podobno. Biografije moramo razločevati od biografskih prikazov (092) in biografskih romanov v 821-94. Biografije in biografski prikazi so strokovna dela, medtem ko so biografski romani leposlovna. Biografije in biografski prikazi pa se razločujejo po tem, da so biografije namenjene opisu življenja neke osebe (npr. življenje Franceta Bučarja) biografski prikazi pa lahko prikazujejo neko drugo tematiko v zvezi s to osebo (npr. vloga in delovanje Franceta Bučarja za osamosvajanje Slovenije). Drugi največji razred tega oddelka in hkrati zadnji v celotni UDK je zgodovina, 93/99. Podrobneje jo lahko delimo kronološko s splošnimi privesnimi vrstilci za čas. Lahko pa uporabljamo tudi delitev na posamezne zgodovinske vire izmed splošnih privesnih vrstilcev za obliko (091) in (093). Tako kot zemljepis, se tudi ta razred začenja s teoretičnimi vidiki v podrazredu 930. Zgodovina starega veka je opredeljena v podrazredu 931/939. Ta vstilec že vključuje začetek splošnega privesnega vrstilca za antična ozemlja, npr. zgodovina starega Rima 937, kjer je (37) antični Rim v tabeli Ie. Tudi zgodovina srednjega in novega veka, v razredu 94 začne z vrsto splošnih pojmov v okviru zgodovine Evrope 940. Zgodovina posameznih sodobnih dežel je podrobneje izražena s splošnim privesnim vrstilcem za sodobne dežele in kraje v tabeli Ie, podobno kot antična zgodovina. Vrstilec za zgodovino sestavimo z začetno številko 9 in vrstilcem za države in ozemlja novega sveta (4/9). Tudi tu moramo upoštevati spremembe iz leta 1995. Posebni vrstilci so namenjeni zgodovini svetovnih vojn. Tudi zgodovini posameznih držav v drugi svetovni vojni je namenjena posebna skupina vrstilcev, ki jih moramo sestaviti. Tako je npr. zgodovina druge svetovne vojne v Sloveniji označena z vrstilcem 940.534.971.2, kjer 940.53 pomeni splošno zgodovino druge svetovne vojne, (497.12) pa Slovenijo pred l. 1991. Brskanje po vzajemnem katalogu bi pokazalo, da je ta vrstilec skoraj odsoten, čeprav lahko upravičeno pričakujemo veliko tovrstne literature. Pogosto je nadomeščen je z vrstilcem 940.53(497.12). Ta odločitev ni skladna s pravili. Najbrž nehote pa pomeni korak k dosledni uporabi faset v UDK.

Razvrstitev vrstilcev v katalogu

Vrstni red razvrščanja posameznih delov vrstilcev v sestavljeni vrstilec se v grobem drži standardnega vrstnega reda pridruževanja privesnih vrstilcev in sicer: vidik, kraj, čas, oblika in jezik.

7.1 VRSTNI RED VRSTILCEV IN SIMBOLOV V SEZNAMIH IN KATALOGIH Ker sistematskega kataloga v listkovni obliki ni več, bi utegnil kdo pričakovati, da strogost pri razvrščanju UDK vrstilcev ni več potrebna. Vendar pa se morajo tudi izpisi gradiva po UDK vrstilcih iz računalniškega kataloga na zaslon, papir ali kam drugam ravnati po določenih pravilih. Ta pravila so enotna in povsod veljavna. (Drugače je pri gradnji vrstilca samega, ker se za vrstni red lahko odločimo na podlagi lokalnih potreb.) V seznamih in katalogih imajo splošni privesni vrstilci, ki jih postavimo pred glavni vrstilec, prednost pred glavnimi vrstilci, ki so povezani z znakom prirejenosti in znakom razširitve zapovrstnih decimalnih vrstilcev, ti pa imajo prednost pred enostavnim vrstilcem. Za njim se zvrščajo vrstilci sestavljeni s priveski, ki so pripeti na koncu glavnega vrstilca. Šele potem je na vrsti naslednji decimalni vrstilec. Ker v Sloveniji ni navade, da bi privesne vrstilce postavljali pred glavne vrstilce, bomo upoštevali pravilo, da postavimo splošno pred posebno, torej enostaven glavni vrstilec pred vse enake glavne vrstilce s priveski. Vrstni red vrstilcev in znakov za urejanje v katalogih in izpisih je natančno določen v tabeli 8. Razvrščanje vrstilcev UDK po določenem vrstnem redu je potrebno pri urejanju knjig na policah in pri urejanju listkovnega sistematskega kataloga. Pri iskanju gradiva po UDK vrstilcu v računalniškem katalogu morajo biti najdeni zapisi urejeni (sortirani) po pravilih za razvrščanje UDK vrstilcev. Po istih pravilih urejamo predmetne dele bibliografij in drugih seznamov.

Tab. 8: Vrstni red vrstilcev UDK v seznamih in katalogih Znak Vrstilec + 622.332+662.339 Premogovništvo – pridobivanje lignita in jantarja / 622.332/.335 Premogovništvo – pridobivanje lignita, rjavega in črnega premoga ter antracita Enostavni vrstilec 622.332 Premogovništvo – pridobivanje lignita

622.332:338.124.4 Gospodarske krize v pridobivanju lignita (lahko obrnemo v 338.124.4: 622.33)

622.332::338.124.4 Gospodarske krize v pridobivanju lignita (ne smemo obrniti kot zgoraj)

= 622.332=112.2 Sestavki o pridobivanju lignita v nemščini (0…) 622.332(035) Priročnik o pridobivanju lignita (1/9) 622.332(430) Pridobivanje lignita v Nemčiji (=…) 622.332(=18) Premogovništvo – pridobivanje lignita med Albanci "…" 622.332"18" Pridobivanje lignita v 19. stoletju

• Kjer je to primerno.

A/Ž 622.332VELENJE Pridobivanje lignita v premogovniku Velenje - 622.332-78 Zaščitne naprave v rudnikih lignita .00 622.332.004.8 Izraba odpadkov v rudnikih lignita -0 662.332-057.2 Ročni delavci v rudnikih lignita -1/-9 622.332-78 Zaščitne naprave in ukrepi v rudnikih lignita .0 622.332.01 Teorija premogovništva – pridobivanja lignita ' 622.332'166 Pridobivanje lignita v vodoravnem sloju Naslednji enostavni vrstilec 622.333 Pridobivanje črnega premoga

UDK v vzajemnem katalogu

Ker sistem COBISS uporablja za vnos podatkov format COMARC, se za vsebinsko obdelavo uporabljajo polja v bloku 6xx. Klasifikaciji z UDK je namenjeno polje 675 z več podpolji (18).

8.1 GLAVNI VRSTILEC 675A Glavni vrstilec za dokument ali publikacijo, ki jo obravnavamo v določenem zapisu, vpišemo v podpolje 675a. Tu vpišemo popolni vrstilec, kakršnega smo za dokument določili, kot kaže primer: 675_ _ ≠a379.825(497.12Bele Vode)"1995" Legenda: 675 ime polja, _ _ indikatorji, ki za to polje niso v uporabi, ≠ simbol, ki uvaja podpolje, A ime podpolja. Če smo določili več vrstilcev, jih vpišemo v ponovljena polja 675a kot kaže primer: Leksikon ekonomije i informatike / Adolf Dragičević, Dražen Dragičević. - Zagreb : Informator, 1999 675 ≠a 33(031/038)=163.42 675 ≠a 659.2(031/038)=163.42:681.3 675 ≠a 65.01(031/038)=163.42 675 ≠a 681.3(031) 675 ≠a 811.163.42'373.46:33:659.23 675 ≠a 811.163.42'374.81:330.1:65

8.2 IZDAJA TABLIC UDK, 675V, IN JEZIK TE IZDAJE, 675Z Ker imamo lahko več izdaj tablic, v to polje vpišemo izdajo, s katero smo določili vrstilec v podpolju 675a. Pomen tega polja se ta hip morda ne zdi dovolj jasen. Če pa pomislimo, da ustvarjamo vzajemni katalog za več generacij in da bo v tem času verjetno izšlo kar nekaj izdaj tablic, bomo razumeli, da je ta podatek potreben. Knjižnice tudi zdaj uporabljajo različne izdaje tablic. Splošnoizobraževalne knjižnice navadno uporabljajo 3. slovensko skrajšano izdajo iz leta 1991, NUK pa večkrat angleško srednjo izdajo iz leta 1995. Jezik te izdaje vpisujemo v podpolje 675z po posebnem seznamu. Podpolje z je za zdaj redko v uporabi. Primer ilustrira uporabo podpolja v in z v polju 675: 675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v 3. izd. ≠ z slv 675 ≠a 659.2:681.3:556.32(043.2) ≠v5 th ed. ≠z eng

8.3 SKUPINA ZA IZPISE BIBLIOGRAFIJ 675B V podpolje 675b vpisujemo skrajšani vrstilec. Vsaka knjižnica se lahko sama odloči za krajšanje tega vrstilca. Uporablja pa se za izpis bibliografij. V enem zapisu se lahko podpolje večkrat ponovi, če želimo, da se delo pojavi pod več vrstilci v predmetnem kazalu. Primer take bibliografije je Seznam novosti v OHK-Bibliotekarstvo. Knjižnice za to podpolje navadno pripravijo poseben seznam skrajšanih vrstilcev (šifrant), ki ga uporabljajo dlje časa in ga lahko po potrebi dopolnjujejo. 8.4 VRSTILEC ZA ISKANJE 675C V podpolje 675c vse knjižnice v sistemu vnašajo skrajšani UDK po enotnem seznamu (šifrantu). Namenjen je iskanju po UDK vrstilcu. To je edino obvezno podpolje v bloku 6xx. V sistemu COBISS sodelujejo različne knjižnice. Nekatere med njimi, zlasti specialne ali visokošolske, ne uporabljajo UDK, ker je premalo podroben ali neprimeren za njihove potrebe. Take knjižnice uporabljajo svoje geselske in klasifikacijske sisteme. Da bi dosegli vsaj minimalno mero enotnosti, pa je obvezno vnašati vsaj skrajšani UDK vrstilec s seznama v 675c. Ta seznam je objavljen tudi v priročniku COMARC/B, Dodatek G (19).

8.5 VRSTILEC ZA STATISTIČNE PREGLEDE 675S Tudi v podpolje 675s vpisujejo skrajšan UDK vrstilec. Ta je namenjen statističnim obdelavam kot, so letna statistika prirasta gradiva po UDK ali statistika izposoje po UDK. Seznam skrajšanih vrstilcev za statistične preglede je lahko prirejen potrebam knjižnice. Navadno pa mora biti tudi usklajen s statističnimi obrazci, ki jih posreduje Republiška matična služba ali Urad za statistiko RS. Vedeti moramo, da se vsi podatki vpisujejo v zapis v času katalogizacije. Ko je zapis končan, so zabeleženi tudi vsi vrstilci. Če je ob koncu leta treba poročati statistične podatke v drugačnih UDK skupinah, lahko pride do hudih težav. Kasnejše popravljanje vrstilcev v zapisih je izredno zamudno, zato si ga knjižnice navadno ne morejo privoščiti.

8.6 VRSTILEC ZA LOKALNE KATALOGE 675U To podpolje uporabljajo nekatere knjižnice za lokalno prilagojene vrstilce. Primer: 675 ≠u908 Sežana:31

8.7 KLASIFIKACIJA RAZLIČNIH VRST GRADIVA Zgoraj opisana polja za klasifikacijo z UDK veljajo pri vseh vrstah publikacij. Navodila v priročniku COMARC pa vsebujejo tudi posebna navodila za različne vrste knjižničnega gradiva. Omenili smo že, da serijske publikacije navadno označimo s širšimi vrstilci. Za te priročnik COMARC ne zahteva posebne obdelave. Zahteva le, da doktorske disertacije dosledno označujemo s privesnim vrstilcem za obliko (043.3). Za druge vrste publikacij take zahteve ni, ponekod pa uporabljajo splošni privesni vrstilec, kot npr.: za zvočne kasete 821.163.6-93-29(086.742) CD ROMi (npr. računalniške igrice) 51-8(0.053.2)(086.2.034) filmi na videokasetah 791.43-311.4(086.8)

8.8 POSTAVITVENI UDK VRSTILEC Knjižnice, ki za signaturo uporabljajo UDK, vnašajo ustrezni vrstilec v polje 996d. Polje 996 je namenjeno lokacijskim podatkom, to so tisti, ki se nanašajo na čisto določen izvod knjižničnega gradiva. V polju 996 za določeni izvod je v različnih podpoljih vpisano več podatkov, ki se tičejo tega izvoda, npr. inventarna številka, cena, način nabave in opombe o tem izvodu. Navadno v podpolje u polja 996 vnašajo podatke o signaturi, ki so sestavljeni iz imena oddelka, UDK vrstilca in iztočnice (npr. priimek avtorja ali začetek naslova). UDK vrstilec vnašajo v element u. To je navadno prirejen, skrajšan vrstilec ali vrstilec s posebnega seznama (npr. seznama polic). Primer iz knjižnice bibliotekarskega oddelka: 996 ≠d l BIB \ u02 \ aZBORNIK razprav

8.9 ISKANJE PO UDK VRSTILCU Vzajemni katalog omogoča iskanje po glavnem vrstilcu ter po vrstilcih za lokalne kataloge, bibliografijo, statistiko in iskanje. Iskalne predpone so naslednje: 675a, u DC= 675c UC= 675b UG= 657s US= Vsa polja z UDK vrstilci so frazno indeksirana. To pomeni, da lahko iščemo po celotnem vrstilcu ali po njegovem začetku, npr. DC=681.3* Ne moremo iskati po sestavnih delih, kot so posamezni glavni vrstilci sestavljenega (prirejenega) vrstilca ter splošni ali posebni privesni vrstilci . Ker COMARC format predvideva podatke, kot so oblika publikacije, jezik ter starostna stopnja v območju kodiranih polj v območju 1xx, si lahko pomagamo z vključevanjem teh v iskalni izraz, npr. za iskanje bibliotekarskega slovarja v slovenščini (koda za slovarje je e): dc=02* and la=slv and cc=e Ker je pri tem treba poznati kode posameznih polj in podpolj, je tako iskanje uporabniku težko dostopno. Izjema je odločitev za iskanje med monografijami, serijskimi publikacijami in podobnim, za kar se lahko uporabnik odloči pred začetkom iskanja v OPACu.