Balerina, Balerina

Balerina, Balerina je kratki roman pisatelja Marka Sosiča. Izšel je leta 1997 pri Mladiki.

Balerina, Balerina
‎
Avtor	Marko Sosič
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Založnik	Mladika
Datum izida	1997
Žanr	sodobni roman
Vrsta medija	Knjiga (mehka vezava)
Št. strani	119
Klasifikacija
COBISS ID	66475264
UDK	821.163.6-311.2

Nezanesljivi pripovedovalec

V romanu Balerina, Balerina je pripovedovalka prvoosebna in pripoveduje v sedanjiku. Balerina je oseba s psihičnimi in umskimi motnjami. Na začetku romana je Balerina otrok, ki skozi roman odrašča, a ostaja na razvojni stopnji majhnega otroka. Tako se tudi izraža in obnaša. Bralec že na začetku romana ugotovi, da se pripovedovalka ne izraža verodostojno. »Njen zožani intelektualno-psihološki horizont uvršča tip pripovedovalke v t. i. nezanesljivo pripovedovalko.« (Zupan Sosič 2003: 172) »Balerina je zaradi svoje omejenosti pasivna opazovalka, takšno distanciranje do pripovedi uvaja značilnosti neosebnega pripovedovalca oziroma gluhe filmske kamere.« (Zupan Sosič 2003: 172)

Vsebina

Balerina je nema deklica, pripoveduje pa skozi notranji monolog. Živi osamljeno življenje, ki ji ga mati želi popestriti z vsakoletnim praznovanjem rojstnega dneva, koncertom v sosednjem vaškem domu in obiskom pri fotografu. Balerina nima občutka za čas, ve le, da ko se polula je nov dan in če ima obute nogavice, ve da je zima. Mama je oseba, ki je z Balerino najbolj povezana in ki je njeno bolezen sprejela z brezpogojno ljubeznijo. Skrbi za njo, jo pomiri s skupnim petjem ter pobira razbite krožnike. Za Balerino ljudje in 'stvari', ki niso bili v njihovi kuhinji ne obstajajo, jih ne pozna in o njih ne govori. Svoj vzdevek, Balerina, je dobila zaradi svoje glavne značilnosti, namreč ko se počuti jezno in vznemirjeno se postavi na prste, razbija krožnike in ponavadi začne peti znano italijansko popevko. Zaradi svoje zaostalosti sveta in dogajanja okoli sebe ne razume tako kot ostali; vidi pa tudi tisto, česar mi 'normalni' ne vidimo. Balerinina zgodba traja približno od njenega 15. pa do okoli 30. leta, vendar pa ves čas enako govori in dela, njeno duševno stanje se ne spreminja. Zato ji tudi ni jasna človeška minljivost. Najbolj jo prizadene smrt matere, katere ne dojame tragično, ve pa, da je vsakdanje rutine konec. Po materini smrti tudi sama kmalu umre, saj dobesedno 'shira' v kletni sobi bolnišnice.

Literatura

Alojzija Zupan Sosič: Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2003.

Alojzija Zupan Sosič: Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman. Maribor: Litera, 2006.